Pritrjeni zamaški
Na plastenkah vse pogosteje opažamo zamaške, ki so nanje pritrjeni, tako da jih med pitjem ne moremo odstraniti oziroma jih težko popolnoma odstranimo. To je zmotilo tudi našo bralko Bredo, ki se ob tem sprašuje, čemu služi ta sprememba in kako bo to vplivalo na zbiranje zamaškov v dobrodelne namene, saj je težko pričakovati, da bodo ljudje zamaške odstrigli in ločeno zbirali. Pritrjeni pokrovčki so od letošnjega leta postali norma, saj tako zahteva evropska direktiva. Plastenke in tetrapaki do prostornine treh litrov bodo morali imeti pritrjene pokrovčke, saj ljudje zamašek pogosto odvržemo kot ločen odpadek, ki potem obleži nekje v naravi. Najbolj zaradi onesnaženja s plastiko trpijo morja in obale. V EU predvidevajo, da bi s tem ukrepom onesnaževanje zmanjšali za deset odstotkov. Direktiva je del širše strategije EU za ravnanje s plastiko. Sprejeli so jo leta 2018, dotika pa se ravnanja z izdelki iz plastike za enkratno uporabo, kamor poleg plastičnega pribora, kozarcev in slamic spadajo tudi plastenke in tetrapaki ter zamaški na njih. Takrat so določili, da bodo pet let po uvedbi direktive na trgu EU lahko prodajali samo tiste plastenke in tetrapake do volumna treh litrov, ki bodo imeli pritrjene pokrovčke. Po podatkih statističnega urada smo Slovenci leta 2021 v gospodinjstvih ustvarili 1023 ton plastičnih odpadkov, od tega kar okoli 8000 ton plastenk.
A ob tem se je marsikdo tako kot vi, draga bralka, vprašal, kako bo sedaj z zbiranjem pokrovčkov za dobrodelne namene. Ti se bodo seveda še lahko zbirali, a je jasno, da bo direktiva vsekakor okrnila možnost oziroma potencial zbiranja pokrovčkov. V Dinosu so že ocenili, da bo na koncu pomenila manjše zbrane količine pokrovčkov za humanitarni namen, saj se marsikdo ob uporabi ne bo loteval še odstranjevanja pokrovčka. Vsekakor škoda, saj so se akcije zbiranja pokrovčkov že večkrat izkazale za uspešne in z njihovo pomočjo so mnogim otrokom s posebnimi potrebami že pomagali zbrati sredstva za zdravstveno oskrbo in druge namene. Marko Omahen iz Omaplasta, kjer zamaške zbirajo, pa je bolj optimističen. Za portal 24 ur je povedal, da za akcijo zbiranja zamaškov to sicer predstavlja oviro, nikakor pa ni nemogoče ločiti zamaška. Ne verjame, da bodo pritrjeni zamaški vplivali na voljo ljudi v tolikšni meri, da bi s tem prenehali. Zamaške še vedno prevzemajo. Predlani so jih v okviru akcij prevzeli 45 ton, lani pa 33 ton. Za prevzete količine obračunajo vrednost in potem prek humanitarne organizacije nakažejo sredstva v obliki donacije.
Se strinjate? Imate drugačno izkušnjo? Nasvet? Vprašanje? Pošljite jih! Lahko po elektronski pošti na neda@nedeljski.si ali na naslov Nedeljski dnevnik, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za Nedo Vsevedo«.