Kmetijski nasveti Kivi (1.)
Odgovarja in svetuje Mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije
Na nadmorski višini 800 metrov že dve leti raste kivi, katerega imena ne vem. Imel naj bi manjše plodove brez dlačic. Rast je močna, nekaj vej gre navzgor, tudi do dva metra visoko, nekatere pa so usmerjene bolj vodoravno. Baje je samooploden. V dolini pa rastejo v bližini brajde kiviji, dve ženski in ena moška rastlina. Jim bližina trte škoduje? Kako rezati kivi in kdaj? Kako je z dovoljenimi dolžinami rozg? Kako jih gnojiti?
Metka, Slovenska Bistrica
Odgovor: Če želimo imeti bogato letino kivija, je rez zagotovo prvi korak do tega. Če namreč zanemarimo obrezovanje oziroma ga ne opravljamo, postanejo rastline zelo gosto razraščene, kar lahko vodi do nastanka majhnih plodov. Priporočljivo je, da začnemo obrezovati okoli tretjega leta po sajenju. Samo obrezovanje pa je zelo podobno obrezovanju vinske trte.
Prva tri leta rasti rastlino zgolj oblikujemo, in sicer tako, da pri enoletnih sadikah v prvem pomladnem obdobju po sajenju le skrajšamo najmočnejši poganjek na dva do štiri brste. V drugem letu pustimo najmočnejši poganjek, ki raste naravnost, na pergoli pa ga skrajšamo nekoliko nad višino vodilne žice. Vse preostale dele odstranimo. En poganjek vodimo naprej in postopek obrezovanja ponovimo naslednje leto. Tako v treh letih dosežemo želeno končno višino rasti. Ob deblu ali ogrodnem lesu tako v prvih letih vzpostavimo enakomerno razporejena tako imenovana rodna mesta, ki so med seboj oddaljena približno 40 do 50 cm. Nadaljnja leta pa lahko kivi obrežemo dvakrat na leto. Prvič kivi obrezujemo zelo zgodaj spomladi, predvidoma takrat, ko temperature ne presegajo več 0 stopinj Celzija, kar imenujemo tudi zimska rez. Pomembno je, da obrezovanje opravimo pred solzenjem, saj lahko prepozno obrezovanje škoduje rastlini. Aktinidija obrodi na mladih poganjkih, ki rastejo iz enoletnih šparonov, izraslih iz dvoletnega lesa. Zato lahko poganjke, ki so nekoč obrodili in ne tvorijo več cvetov, izrežemo. Na vsakem rodnem mestu, kjer je v prejšnji rastni sezoni zraslo več poganjkov, ohranjamo pri zimski rezi en lanski poganjek za rodnost in enega za rezervni les. Pomembno je, da oba izraščata iz predlanskega lesa, to je poganjka, ki smo ga na čep odrezali lani. Prvi izbrani lanski poganjek, ki je bližje deblu, je namenjen kot rezervni les, znan tudi kot čep. Ta poganjek se obreže na dolžino 8 do 10 centimetrov, pri čemer ohranimo dve ali tri očesa. Iz tega čepa se v tekočem letu razvijejo novi poganjki, ki bodo pomembni za naslednjo rastno sezono. N