Roparje mamijo cerkvene pušice
V zadnjih desetih letih 1217 ropov v slovenskih cerkvah in župniščih – Vlomilci iščejo denar, tatvine umetnin jih ne zanimajo več
V začetku februarja so vlomilci obiskali tri primorska župnišča od Dornberka, Oseka do Črnega Vrha nad Idrijo. V vseh treh primerih so vanje vlomili skozi pritlično okno. V Oseku so se slabo pripravili, ustavile so jih že rešetke, ki so bile nameščene na okna. V Črnem Vrhu nad Idrijo se je izplen vsaj prvi hip zdel boljši. Zjutraj je namreč župnika v pisarni župnišča pričakalo presenečenje: v odprti omari, kjer je bil še dan prej sef, je zijala prazna luknja. A na koncu se je zagotovo bolj smejalo župniku, saj je prav za primer takšnih nočnih obiskovalcev v omaro nastavil prazen sef. Izkupiček roparskega pohoda je tako za malenkost popravil vlom v dornberško župnišče, od koder so odnesli manjši znesek gotovine.
Cerkve in župnišča ter duhovniki, redovniki in redovnice so pogosta tarča vlomilcev, sem in tja jih skupijo tudi sami. Med letoma 2013 in 2023 so bili krščanske cerkve, župnišča in zakristije tarča 1217 ropov, tatvin in vlomov, kar v povprečju pomeni, da so nepridipravi cerkvene objekte z nepoštenimi nameni obiskali vsak tretji dan. Največ tovrstnih vlomov in ropov imajo že vsa leta na območju policijske postaje Ljubljana, v zadnjih desetih letih se jih je na njihovem območju zgodilo 475 ali več kot tretjina. Iz policijske statistike je razvidno, da število vlomov v sakralne objekte po letu 2017 upada, zadnjih šest let se jih zgodi okrog 70 na leto.
Zvezani župniki
Roparji so Katoliški cerkvi leta 2020 povzročili za 106.000 evrov škode, leta 2021 je ta znašala 53.900 evrov, leto zatem pa 26.000 evrov. Včasih jih skupijo tudi župniki. Leta 2020 je bil tarča roparjev višnjegorski župnik. Ura je kazala eno zjutraj, ko ga je zbudil hišni alarm. Vstal je, ga ugasnil, že naslednji hip pa zaslišal glasove. Na telefonu mu je uspelo vtipkati dve enki, trojke pa ne več, kajti takrat so v stanovanje vdrli trije neznanci. Grozili so, da ga bodo ugrabili in odpeljali v Srbijo, ter z izvijačem tolkli po mizi. Preden so pobegnili, so mu s cingulumom, vrvico oziroma pasom za mašno oblačilo, zvezali roke in noge. Naslednje leto so oropali župnika v Rovtah. K njemu so prišli sredi noči, ga nasilno odvlekli v pisarno, tam odklenili sef in iz njega vzeli denar, nato pa mu zvezali roke na hrbtu z usnjenim pasom in noge s kravato ter pobegnili. V obeh primerih je bil vsaj eden od roparjev isti, povratnik in specialist za ropanje sakralnih objektov. »Roparji v župniščih iščejo izključno denar, drugi predmeti jih ne zanimajo, saj vedo, da jih ni mogoče prodati,« pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič. Pojasnjuje, da so župnišča in cerkve tarče vlomil
cev, ker se nadejajo, da bodo našli gotovino. »Na žalost se je nekajkrat primerilo, da so jo res našli, in to jim daje upanje, da je tako tudi v drugih župniščih. Župnike vedno znova opozarjamo, tako škofije kot tudi policija, naj ne hranijo denarja v župnišču ali drugih župnijskih prostorih, niti za krajši čas. Večina župnikov to upošteva, zato vlomilci pogosto skoraj ničesar ne najdejo,« pojasni in doda, da duhovnikom svetujejo, da pušice ali nabirke čim prej oddajo v banko. »Če pride do vloma in srečanja z vlomilci, naj najprej zaščitijo sebe in življenje. Pomembno pa je, da prijavijo vse kraje in vlome, saj policija lahko potem izsledi storilce, ko poveže različne podrobnosti, ki jih najdejo na raznih krajih. Navadno se dogajajo serijski vlomi,« še doda in razloži, da je policija pri iskanju vlomilcev zelo uspešna.
Kraja umetnin ni več mamljiva
Policija največkrat poroča o krajah denarja in darov iz pušic ter nabirk, a cerkve hranijo tudi številne ume
tnine, ki bi bile lahko mamljiva tarča za hitrega zaslužka željne nepridiprave. Vendar so tovrstne kraje vse redkejše. Kavčič pojasnjuje, da imajo tu roparji in tatovi težavo, ukradene umetnine je namreč težko prodati. »V zadnjem času se ni zgodilo, da bi bile odtujene umetnine. Če pa so bile ukradene, so jih večkrat našli, kajti umetnine je težko prodati, saj vsak želi vedeti izvor,« pravi. Zelo dragocene umetnine iz posameznih cerkva pogosto nadomeščajo s kopijami izvirnika, nekatere umetnine pa so strogo varovane in le redko predstavljene javnosti.
Zadnja večja kraja sakralnih umetnin se je zgodila za prvomajske praznike pred 15 leti, ko je neznanec iz župnišča na območju Tržiča odnesel sliki svetega Roka in svetega Antona Padovanskega v pozlačenem okvirju s cerkvenimi ornamenti in sliko Jezusa na Oljski gori, iz cerkve v Avčah pri Kanalu pa je mesec in pol kasneje izginilo šest okrog 200 let starih baročnih kipov. Vse umetnine so še vedno pogrešane. Na policijskem seznamu ukradenih sakralnih umetnin so tudi štiri stoletja stari medeninasti svečniki, ki so jih leta 2009 ukradli v cerkvi v Breginjskem kotu, škofovska palica in okrasni ornamenti oltarja, leta 2007 ukradeni z dvorca Betnava, 30 let že pogrešajo ukradeno oljno sliko iz 17. stoletja iz cerkve Marije Snežne v Piranu, leta 2001 je vlomilec iz cerkve v Cirkulanah odnesel pozlačen kip. Med ukradenimi sakralnimi umetninami je tudi sicer največ kipov različnih svetnikov.
Kavčič pojasni, da so prav zaradi varovanja dediščine zato ponekod cerkve večino časa zaprte, odpirajo jih samo, ko pridejo verniki. Pred tatvinami pa se po župnijah zavarujejo tudi s fizičnim nadzorom v cerkvi, z videonadzorom in senzorji, pogosto pa največ šteje pozornost sosedov in okoliških ljudi, ki hitro opazijo, če se okoli cerkve motajo sumljivi ljudje.
Policija največkrat poroča o krajah denarja in darov iz pušic ter nabirk, a cerkve hranijo tudi številne umetnine, ki bi bile lahko mamljiva tarča za hitrega zaslužka željne nepridiprave.