Ko pridejo učitelji do ocen nezakonito
Ravnatelj šole je kot pedagoški vodja odgovoren, da v vsakem trenutku ocenjevanja spremlja vse učitelje, ali ustrezno in zakonito ocenjujejo
Na eni od ljubljanskih osnovnih šol je februarja presenetila novica, da je učencem 9. in 6. razreda redni inšpekcijski nadzor ocenjevanja in preverjanja znanja prinesel tudi odločbo o razveljavitvi ocen pri matematiki. Odločba je med starši vzbudila kar nekaj vprašanj. Nekaterim staršem devetošolcev se je zdelo, da naj bi ravnatelj skušal zmanjšati težo dogodka: v šolskem letu, ko je pred devetošolci pomemben mejnik – prehod iz osnovne v srednjo šolo – je namreč odločba o razveljavitvi ocen celotnega prvega ocenjevalnega obdobja novica, ki si je ne želijo ne učenci ne starši. »Pred koncem šolskega leta se devetošolci ne bodo odločili za ponovno preverjanje znanja in ocenjevanja,« je potožil eden od razočaranih staršev, ki ne želi biti imenovan. Možnost ponovnega preverjanja znanja ali ocenjevanja namreč za ta primer predvideva zakonodaja, starši pa se morajo z njo strinjati in ponovno preverjanje znanja svojega otroka potrditi s podpisom. Ugotovitve inšpekcijskega nadzora so rezultat pregledov dnevnih priprav učiteljev in razgovorov z učitelji in učenci.
Pri omenjeni zgodbi starše muči še eno vprašanje: kako je mogoče, da do prihoda inšpektorjev ravnatelj šole ni zaznal očitno napačnega pristopa učiteljev v ocenjevanju učencev. Vprašanje je na mestu in staršem pritrdijo tudi na republiškem inšpektoratu za šolstvo, kjer pravijo, da bi moral ravnatelj kot pedagoški vodja v vsakem trenutku ocenjevanja spremljati vse učitelje, ali ustrezno in zakonito ocenjujejo. Konkretnega primera ljubljanske šole seveda ne morejo komentirati.
Tudi ni dolžnost inšpektorata, da bi s podrobnejšimi ugotovitvami nadzora seznanil starše, saj starši, otroci ali učitelji niso stranke v inšpekcijskem nadzoru, pač pa je to vzgojno-izobraževalni zavod (torej vrtec, osnovna ali srednja šola ...) in odgovorna oseba (ravnatelj), ki je, kot poudarjajo na inšpektoratu, tudi edini odgovoren in dolžan izvajati oziroma izvrševati ukrepe ter aktivnosti, ki so bile določene v okviru inšpekcijskega postopka.
Ocena ni orodje discipline
Stopimo korak nazaj in preverimo, v kakšnih primerih sploh lahko inšpektor z odločbo razveljavi oceno in odredi ponovno preverjanje znanja oziroma ocenjevanje. Do tega pride, če pri nadzoru ugotovi kršitev zakonov, drugih predpisov in aktov, ki določajo preverjanje znanja in ocenjevanje. Kaj konkretno to pomeni in za kako hudo kršitev gre? Ne glede na to, za kateri razred gre (v omenjenem primeru je šlo tudi za 9. razred), se razveljavijo vse tiste ocene, ki so bile pridobljene nezakonito. »V javnosti pogosto prihaja do napačne interpretacije, da se razveljavljajo nestrokovno pridobljene ocene, kar ne drži. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli jasno določa, na kakšne načine se lahko ocene pridobijo. Če so pridobljene na druge načine, so pridobljene nezakonito in se kot take razveljavijo.«
Če pojasnilo inšpektorata nekoliko poenostavimo: za nezakonito pridobljeno oceno se šteje, če denimo učitelji od učencev 5. razreda zahtevajo znanje in jim nalagajo naloge, ki so po težavnosti primerne za sedmošolce, ocen se tudi ne sme uporabljajo kot orodje discipliniranja učencev (denimo klepetave ali neposlušne kaznujejo z nižjo oceno, ki ni povezana z njihovim znanjem, ampak vedenjem, in učitelj oceno uporabi kot vzgojni ukrep zoper učenca), učitelj v učnem procesu uporablja metode, ki še niso zakonsko sprejete (pri čemer je lahko metoda odlična, vendar je inšpektorat dolžan spoštovati zakonodajo), učenec ne sme biti kaznovan z nižjo oceno zaradi drugih z znanjem nepovezanih razlogov (na primer grde pisave), domačih nalog učencev se ne ocenjuje, ni več delnih ocen in podobno. Kako je z obveščanjem: ali je in na kakšen način je ravnatelj dolžan poročati o ugotovitvah nadzora? Kot pojasnjujejo na inšpektoratu, obveščanje določa zakon in ne inšpekcijski nadzor, je pa ravnatelj vedno dolžan poročati o aktivnostih svetu zavoda, ki je najvišji organ upravljanja znotraj zavoda, še zlasti to velja, če določena poročila od njega zahtevajo. »Sestava sveta zavoda je znana, v njem sedijo predstavniki ustanovitelja, staršev in zaposlenih, starši tako lahko prek svojih predstavnikov dobijo ustrezne informacije o delu, nadzorih.«
Največji delež nadzorov v osnovnih šolah
Ker večji sistemski nadzori prispevajo h kakovosti in razvoju sistema, so na inšpektoratu povečali število načrtovanih rednih nadzorov: v letnem načrtu je za letos predvidenih 200 rednih nadzorov, izrednih pa nekaj manj, 150. Navedeni številki temeljita na predvidevanju glede na trende in analize tveganja, ki jih na inšpektoratu izvajajo sproti.
»Dejstvo je, da na inšpektoratu za šolstvo spreminjamo organizacijsko in tehnično strukturo samih nadzorov, kar pomeni, da prilagajamo svoje aktivnosti glede na pričakovanja in tveganja, ki jih zaznavamo v šolskem prostoru. Tako so omenjene številke zgolj okvirne, sami pa si dejansko želimo, da bi naredili več rednih nadzorov, ki dejansko pomenijo doprinos h kakovosti, saj vrednotimo sistem na podlagi enakih metodoloških okvirov v več vzgojno-izobraževalnih zavodih naenkrat. Izredni nadzori namreč pomenijo, da odpravljamo posamezno zakonsko odstopanje v enem zavodu, kar pa pomeni parcialno reševanje težav.« Odgovora na vprašanje, koliko nadzorov bo opravljenih v osnovnih in koliko v srednjih šolah, še nimajo, imajo pa predvidene okvirne deleže, in sicer bo potekalo 40 odstotkov nadzorov v osnovnih, 30 odstotkov v srednjih šolah in 30 odstotkov v vrtcih.
Število oziroma obseg nadzorov se v letnem programu dela določa na podlagi analiz tveganja in predvidevanj glede na trende minulih let. »Če v posameznem obdobju zaznavamo, da se na določenem področju pojavljajo težave ali tveganja, ki bi lahko pomenila večja odstopanja od zakonskih okvirov, svoje delo prilagodimo in gremo v okvir nadzorov, tudi če zadeva predhodno ni bila predvidena. Namen nadzorov je namreč učinkovito in kakovostno upravljanje tveganj.«
Letno poročilo za leto 2023 je še v izdelavi, saj posamezne zadeve še niso končane, zato podatkov o rednih in izrednih nadzorih še niso na voljo. Pregled poročil zadnjih nekaj let pa pokaže, da je bilo leta 2022 izvedenih 28 od skupno 200 načrtovanih rednih nadzorov (nižja številka je povezana z dejavnostmi inšpektorata v povezavi z epidemijo covida-19 in s pripravami novih aktivnosti inšpektorata) in 365 izrednih inšpekcijskih postopkov. V s covidom-19 zaznamovanem letu 2021 so izvedli 65 rednih nadzorov (večina v osnovnih in glasbenih šolah) in 2831 izrednih, pri čemer jih je bilo največ vezanih na domnevne nepravilnosti glede spoštovanja ukrepov v času epidemije covida-19, če preskočimo v leto 2019, pa je bilo realiziranih 36 od skupno 40 načrtovanih rednih nadzorov, pri čemer so prijeli tudi 791 pobud.
Prijava še ne pomeni nadzora
Do nadzorov včasih pride tudi po prijavah. Iz minulih poročil inšpektorata je razvidno, da število prejetih prijav o nepravilnostih močno presega število opravljenih nadzorov. Vendar, kot pojasnjujejo na inšpektoratu, sama prijava še ne pomeni tudi nadzora. V inšpekcijskih postopkih gre za
Pri omenjeni zgodbi starše muči še eno vprašanje: kako je mogoče, da do prihoda inšpektorjev ravnatelj šole ni zaznal očitno napačnega pristopa učiteljev v ocenjevanju učencev.
varovanje javne koristi in velja načelo oficialnosti, kar pomeni, da organ lahko začne postopek po uradni dolžnosti, če ugotovi, da navedbe v prijavi ali obvestilu predstavljajo sum kršitev določb predpisov v njegovi pristojnosti in za izvedbo nadzora obstaja tudi javni interes.
Prijave vlagateljev se tako štejejo kot pobuda za uvedbo inšpekcijskih postopkov po uradni dolžnosti, ne predstavljajo pa prijave takih vlog, ki bi se po zakonu o splošnem upravnem postopku štele za zahteve strank, na podlagi katerih se postopek tudi mora začeti. Vse prejete pobude ovrednotijo, in če niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, postopka ne začnejo. Če je v pobudi denimo navedeno »na naši šoli je vse narobe«, gre v tem primeru le za percepcijo in pričakovanja pisca, še pojasnjujejo.
Še beseda ali dve o pogostosti nadzorov: zakonsko predviden minimum opravljanja rednih nadzorov v vrtcih in šolah je vsakih pet let. »Nadzori naj bi se po zakonu opravljali vsako peto leto, poudarjamo pa, da v zadnjih letih s spreminjanjem organizacije dela in odnosa do razumevanja našega dela zadeve usmerjamo tako, da bi vse vzgojno-izobraževalne zavode obiskali v določenem časovnem obdobju; mogoče med petimi in sedmimi leti. Razmišljanje, da bi morali biti nadzori pogostejši, ni ustrezno, dejstvo je, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi zakonske dolžnosti, ki jih morajo vsakodnevno urejati sami z notranjo evalvacijo.«