»Župani se za 200 tisočakov ne pustimo kupiti«
Vlada ponuja občinam, ki bodo postavile vetrne elektrarne, 200.000 evrov nadomestila za vsak megavat moči, toda večina županov, kjer je predvidena gradnja vetrnic, svojega mnenja ne spreminja
Občine, ki bodo na svojem ozemlju postavile vetrne elektrarne z močjo en ali več kot en megavat, bodo skladno z novo vladno uredbo o enkratnem nadomestilu za spodbujanje priključevanja vetrnih proizvodnih naprav prejele 200.000 evrov za posamezno vetrnico oziroma vsak njen megavat moči. Vetrna elektrarna z močjo šest megavatov pomeni 1.200.000 evrov za občino. Mamljiva ponudba, vendar ne dovolj, da bi večino občin, v katerih je predvidena gradnja vetrnih elektrarn, premamila v spremembo mnenja. Vsaj za zdaj ne.
Z roko v roki z lokalnimi skupnostmi
Načrti države glede zelene preobrazbe in postavitve vetrnih polj po vsej Sloveniji, največ v pasu od Pohorja do Rogatca in od Divače do Kopra, so smeli. Dvanajst državnih prostorskih načrtov (DPN), s katerimi v prostor umešča prostorske ureditve državnega pomena za proizvodnjo obnovljivih virov energije, ima v pripravi, dva postopka od tega sta v mirovanju, dve pobudi še v usklajevanju. Najodmevnejša postavitev 35 vetrnih elektrarn na Pohorju, natančneje na Treh kraljih in Arehu, je v nasprotju z večino potekala po integralnem postopku. Toda če javnost na splošno sončnim elektrarnam ne nasprotuje, so mnenja glede vetrnih vedno razklana, medtem pa prebivalci krajev, kjer je predvidena gradnja vetrnih elektrarn, skoraj po pravilu postavitvam vetrnic nasprotujejo. Izdana uredba, ki bo začela veljati 6. aprila, se tako sliši kot zadnje upanje vlade, da spremeni mnenje nekaterih občin ali dobi dokončno potrditev, da ponekod pač iz tega vetra ne bo kruha. Kajti kot je konec lanskega leta na RTV Slovenija malce ironično ugotavljal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ima Slovenije dovolj vetrnega potenciala, zelo veliko klopotcev in sinergije s prebivalci so mogoče. »Tukaj mora država delovati z roko v roki z lokalnimi skupnostmi, saj na državni ravni vemo, da brez aktivnega sodelovanja lokalne skupnosti ne bo nič. Treba je najprej zagnati pogovore z vodstvi lokalnih skupnosti, torej župani, mestnimi in občinskimi sveti. Na koncu imajo seveda vedno prav ljudje. Če ljudje tega ne sprejmejo, energetske infrastrukture tam ne bo in bo treba pač iskati druge alternativne poti,« je dejal minister.
Zdravorazumsko umeščanje
Zatorej smo se obrnili na ljudi, natančneje na predstavnike ljudi v posameznih občinah. Kajti kaj pa je občina drugega kot ljudje, je ob tem dejal Darko Ratajc, župan občine Slovenske Konjice, v kateri je predvidena gradnja 15 vetrnic na grebenu Konjiške gore. Občinski podrobni prostorski načrt zanje je bil sprejet v času prejšnjega župana, je pojasnil Ratajc. Kakšno pa je njegovo mnenje glede nove vladne uredbe in mamljivih dvesto tisočakov za vsak megavat? »Prav je, da razmišljamo in umeščamo vetrne elektrarne v prostor, kjer je primerno. Torej zdravorazumsko. Sam sem bil proti njihovi umestitvi na greben Konjiške gore, ker je to le nekaj sto metrov od mesta in tja ne sodijo, ker bi bilo preveč negativnih vplivov in bi bilo zaradi tega treba spremeniti ogromno stvari. Ni denarja, ki bi nas prepričal o nasprotnem,« je odgovoril in nadaljeval razmišljanje. »Ne razumite napačno, ne nasprotujem zelenemu prehodu, toda ves čas se pogovarjamo samo o tem, kako bomo proizvajali več elektrike, ne pa, kako bomo porabo energije zmanjšali. Ni rešitev le povečevanje, treba je začeti drugače razmišljati in v naši občini to počnemo. Nameščamo sončne elektrarne, na večini javnih objektov jih že imamo. Javno razsvetljavo imamo ponoči, kjer ni potrebe, ugasnjeno, ponekod gori le vsaka druga luč, nameščamo solarna svetila ... Šli smo torej v racionalizacijo in zmanjšali porabo za 25, 30 odstotkov.«
Kar je Darka Ratajca še zmotilo, je tudi način, kako se bo nadomestilo delilo. »Če kdo, bi morali ljudje, ki živijo na prizadetih območjih, dobiti denar. Bo zdaj občinski svet dvigoval roko za 200.000 evrov po vetrnici oziroma megavatu? Najbrž bi bilo treba ponuditi neko trajno nadomestilo ljudem, tako kot ga dobijo določene občine za NEK (Nuklearno elektrarno Krško), TEŠ (Termoelektrarno Šoštanj), Luko Koper. Država pa misli, da se bomo župani pustili kupiti za 200.000 evrov na vetrnico?« je kritično spregovoril.
Župan, ki je v zadnjem letu največ nastopal v medijih, ko je zapihal veter s Pohorja, je Ivan Žagar, prvo ime občine Slovenska Bistrica. Kot nam je sporočil najnovejšo novico, je postopek izdaje gradbenega dovoljenja za 35 vetrnic na Arehu in Treh kraljih s sklepom ministrstva za naravne vire in prostor ustavljen. Stališče občine pa ostaja glede vetrnih elektrarn nespremenjeno ne glede na vladno uredbo o enkratnem nadomestilu. »Naše stališče je povezano s stališči ljudi, ki na tem območju živijo. Gre za to, da želimo iz več razlogov ohraniti in zaščititi Pohorje. Na eni strani kot kulturno krajino, kjer ljudje živijo, na drugi strani kot zaščiteno območje, kot območje oskrbe s pitno vodo in še bi lahko našteval. To so razlogi, ki so vodili, da se postavitvi vetrnim elektrarnam na Pohorju nasprotuje, nasprotovanje je torej povezano z umestitvijo v prostor in tega ne more odtehtati nič. Zato ne predvidevam, da bi se zaradi nadomestila to stališče spremenilo,« je razložil Žagar, ki se tudi sprašuje, kako je na splošno mogoče, da se skuša v nekem okolju umestiti kakršne koli objekte, ki so v nasprotju z mnenjem ljudi, ki tam živijo in jih ne nazadnje tovrstni objekti tudi prizadevajo.
»Gre za osnovno načelo, če neko okolje z razlogom nečemu nasprotuje, zakaj se potem poskuša v tisto okolje še naprej na silo nekaj postavljati. V našem okolju je bilo to jasno povedano z več zornih kotov. Smo ena večjih občin v Sloveniji, Pohorje nam predstavlja eno tretjino območja, tam so tri krajevne skupnosti, ki zastopajo ljudi, ki tam živijo, in vse nasprotujejo vetrnim elektrarnam, civilna iniciativa nasprotuje, tudi sosednje občine projektu niso naklonjene,« je jasen župan Ivan Žagar.
Res, mnenje sosednje občine Zreče, kjer so prav tako v igri vetrnice na Rogli, koliko, župan Boris Podvršnik niti ne ve več, ker se število stalno spreminja, pa ostaja nespremenjeno. Na prvem mestu so ljudje in varovanje narave.
»Mnenje naših ljudi se ne bo spremenilo, Pohorje smo res čuvali in prišli do položaja, ko smo začeli tržiti naravo kot biserni del, vložili smo veliko sredstev, tudi s pomočjo Evrope, izvajali veliko projektov. Če bomo šli v tako velike vetrnice, bodo naša prizadevanja zaman. Še naprej zagovarjamo, da bi morali z zakonodajo določiti minimalne oblike glede na moč in velikost naprav ter zadostne minimalne odmike od naselij in domov, ki pa morajo biti dovolj veliki, da ne motijo ljudi. Nesprejemljivo je, da bi stale vetrne elektrarne le 400 ali 500 metrov od naših naselij ali kmetov, le nekaj sto metrov od hotelskih kompleksov na Rogli,« je jasen.
Uredba vlade o enkratnem nadomestilu ga ni presenetila. Zakaj? Ker se je o tem že šušljalo in pogovarjalo. »Očitno so ugotovili, da bodo pri tako razpršeni gradnji v Sloveniji zelo težko umeščali te objekte in rekli, da bodo poskušali urediti to po principu korenčka in palice ter na tak način kupiti ljudi in lokalne skupnosti. Toda ta uredba se lahko že jutri spremeni,« je dodal svoje pomisleke župan Podvršnik.
Sledili bodo volji občanov
V nasprotju s konjiško in bistriško občino se po državnem prostorskem načrtu vodi projekt vetrnih elektrarn na Ojstrici nad Dravogradom. Postopki potekajo za tri elektrarne, katerih investitor so Dravske elektrarne Maribor, toda tudi tu lokalna skupnost vetrnicam nasprotuje. Glavna razloga: zaščita vodnih virov in skrb za zdravje bližnjih prebivalcev.
Kot je odgovoril župan občine Dravograd Anton Preksavec, je denarno nadomestilo 200.000 evrov na vetrno elektrarno oziroma posamezni megavat, ki ga prinaša uredba, dokaj veliko denarno nadomestilo občinam, in to ni zanemarljivo, vendar ne predstavlja odločilnega momenta, ki bi vplival na odločitev vetrne elektrarne da ali ne. »Takšne uredbe v lokalni skupnosti nismo pričakovali, saj gre za dokaj visoka denarna nadomestila. Pričakujem tudi, da bo zato v političnem smislu v občinskem svetu gotovo več zagovornikov vetrnih elektrarn, saj lahko s tem denarjem rešimo marsikateri problem, ki ostaja zaradi pomanjkanja sredstev nerešljiv že vrsto let. Toda mnenje občine ostaja enako. Zahtevamo popolno zaščito vodnih virov, ki so na območju nameravane gradnje povezovalnih cest med vetrnimi elektrarnami, prav tako je treba zagotoviti ustrezno zaščito prebivalcev, njihovega zdravja v vplivnem območju, upoštevati tudi dobre prakse iz tujine in ne samo trenutno veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Dejstvo je tudi, da prebivalci Ojstrice in Goriškega Vrha, združeni v civilni iniciativi, gradnji nasprotujejo iz razlogov, ki so jih navedli v pripombah k osnutku DPN,« je povedal Anton Preksavec.
Povsem jasno stališče že ves čas zavzema občina Divača, kjer v Dolenji vasi stoji ena od treh do zdaj postavljenih vetrnih elektrarn pri nas. Toda po zdaj znanih podatkih potekajo načrti za dodatnih 34 vetrnih elektrarn v Dolenji vasi, na Zajčici in v Senožeških Brdih, za vse po DPN. »Občina Divača se je že pred leti odločila, da na našem območju ne želimo vetrnih elektrarn. Tako so se večinsko odločili krajani Senožeč na posvetovalnem referendumu. Vlada želi z denarjem spodbuditi lokalne skupnosti, da podprejo namere investitorjev o umeščanju vetrnic v prostore občin. Za našo občino je 200.000 evrov na megavat proizvedene električne energije veliko. Treba se je odločiti, ali enkratni znesek, ki za našo občino ne bo majhen in ga bo prejela občina, odtehta uničeno naravno okolje. Vetrnice namreč predstavljajo velik poseg v okolje in načrtovanega števila vetrnic naše okolje prav gotovo ne prenese. Živimo na občutljivem območju Brkinov in Krasa, vse območje je pod Naturo
2000, smo v varovanem pasu parka Škocjanskih jam, vpisanih na seznam Unescove dediščine, to je območje neokrnjene narave. Vprašanje je, ali želimo tako veliko število vetrnic ali želimo živeti v neokrnjeni naravi in tako tudi zapustiti našim zanamcem,« je spregovorila o uredbi vlade županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan in priznala, da jih je poteza vlade presenetila.
»Toda uredba vlade ne zavezuje, da bomo občine, če se odločimo za podporo vetrnicam, denar tudi dobile. Vlada se zamenja in lahko uredbo tudi prekliče. Kakšno bo javno mnenje glede vetrnic zaradi denarja, ne vem, občina bo vsekakor sledila večinski volji naših občanov,« je dodala.
Transparentno in daleč od ljudi
Drugače pa je v občini Rogatec, in to že od vsega začetka. Na Logu v občini Rogatec in Žetale potekajo zadnja štiri leta aktivnosti za gradnjo petih vetrnih elektrarn investitorja Dravske elektrarne brez zapletov. Župan občine Rogatec Martin Mikolič brez ovinkarjenj razloži, zakaj pri njih ne prihaja do nasprotovanja.
»Ko spremljam zadeve drugod in pri nas, sem si ustvaril sliko, zakaj so drugod težave. Pri nas je povsem jasno, kdo je investitor, to so Dravske elektrarne, državno podjetje, ki je pristopilo k zadevi resno. Z vodstvom imamo redne sestanke, konec lanskega leta so nam še tretjič predstavili projekt, občinski svet je vseskozi seznanjen z aktivnostmi, ki jih peljejo. Sprejet je bil državni prostorski načrt, kar je pomembno, da stvari ne potekajo po domače. Od občinskega sveta ni bilo negativnih odzivov, in ko smo pred tremi leti, ko so se aktivnosti začele, prebivalstvo seznanili z njimi, so se lahko v enomesečnem roku odzvali na pobudo, ki pa je bila sprejeta z odobravanjem. A kar je bistveno in specifično za naše območje, teh pet agregatov bo nameščenih visoko na pobočju, v gornjem predelu Loga, kjer ni poselitve. Prvotno je bilo načrtovanih šest agregatov po šest megavatov, toda ker je bil eden izpostavljen glede lege in bližine ljudi, je bil odstranjen in ga ne bo. Tudi videz ni težava, prva hiša je oddaljena kakšen kilometer, vse druge so še dlje. Zato vpliva vetrnic na življenje ljudi pri nas ni.«
Martin Mikolič priznava, da bi bila gotovo pri njih zgodba drugačna, če bi se vetrne elektrarne nameščale blizu naselij. Temu bi nasprotoval tudi sam, je dejal.
Uredbo vlade pozdravlja, saj lahko takšna finančna podpora stimulativno vpliva na občine, ki bi imele posledično več posluha za tovrstne projekte. V njihovem primeru 200.000 evrov za megavat proizvedene električne energije pomeni, da bi obe občini prejeli šest milijonov evrov denarnega nadomestila, saj v občini Rogatec stojijo tri vetrnice, dve pa v žetalski.
Poleg enkratnega nadomestila bodo občine, v katerih bodo stale vetrne elektrarne, dobile tudi nadomestila za čas obratovanja teh naprav, ki ga bo moral vsako leto izplačati proizvajalec električne energije iz vetrne elektrarne. To nadomestilo znaša tri odstotke prihodka od prodaje elektrike iz vetrne energije. »Naredil sem izračun in pri maksimalnem obratovanju bova občini Rogatec in Žetale prejeli še 200.000 evrov na leto. Na prvi seji občinskega sveta sem rekel nekaj takega: Mi tudi vetra ne bomo dali zastonj. In smo se vsi smejali. Toda to drži, če vetrnice že stojijo v naši občini, potem moramo imeti nekaj od tega,« je jasen župan občine Rogatec Martin Mikolič.