Sonce, največji potencial brez tveganj
Lansko leto je bilo rekordno po številu novih fotonapetostnih elektrarn, glede na prebivalca smo bili vodilni med državami EU
Med letoma 2021 in 2023 je v okviru ministrstva za infrastrukturo ter pozneje ministrstva za okolje, podnebje in energijo potekala zanimiva raziskava RES Slovenija, ki je naredila celovito analizo in pregled nadaljnjega potenciala rabe obnovljivih virov energije (OVE) za proizvodnjo električne energije, pri tem pa upoštevala tudi varstvene režime v naši državi. Slovenija je za raziskavo pridobila tehnično pomoč evropske komisije, rezultati, ki so bili objavljeni konec lanskega leta, pa so nam dali tudi optimalne oziroma optimalnejše lokacije za OVE. Država bo študijo RES Slovenija nadgradila in pripravila tematski akcijski program za potencialna prednostna območja za sonce in veter. O rezultatih raziskave in tem, kaj pomenijo za nadaljnje umeščanje OVE v prostor, smo govorili z vodjo sektorja za obnovljive vire energije na ministrstvu za okolje, prostor in energijo dr. Tomislavom Tkalcem.
Zakaj je ta raziskava pomembna?
»Ker daje dober vpogled v stanje in to, kje bi bilo smiselno umeščati OVE in kje manj. Čeprav so bili v preteklosti že narejeni zemljevidi in ocenjevanje potenciala, je ta raziskava kombinirala potencial in varstvene režime. Tako smo lahko ocenili območja glede na tveganja. Če govorimo o vetru, torej območja, kjer je mogoče umeščati vetrnice brez tveganj – ki niso v Naturi 2000, so zadostno oddaljena od naselij, niso vodovarstvena območja in tako dalje – pa vse do območij, kjer je tveganje visoko, torej ležijo v Naturi 2000 ali pa zanje velja kateri od drugih varstvenih režimov in kjer v tej fazi ni smiselno začeti projektov, ker jih bo zelo težko, če sploh, umestiti v prostor.«
Kateri obnovljivi vir energije ima največ potenciala?
»Izkoriščati moramo vse obnovljive vire energije, za rast pa ima največ potenciala raba sončne energije. Sončne elektrarne je mogoče nameščati na strehe, ki so dejansko s perspektive rabe prostora najboljše lokacije. Obenem je pri njih največji potencial, ki leži v območjih brez tveganj. Pri vetru je večina tehničnega potenciala v četrtem sklopu z najvišjim tveganjem, nič lokacij nimamo brez tveganj, nekaj jih je v kategoriji z nižjim tveganjem. To pomeni, da moramo biti pri umeščanju vetrnih elektrarn pazljivi, ne pomeni pa, da jih ne moremo umestiti tudi na lokacije z nekoliko višjim tveganjem. V tem primeru je treba zadostiti vsem zahtevam, ki izhajajo iz varstvenih režimov. Zanimivo je, da ležita na območju Nature 2000 kar dve tretjini tehničnega potenciala, ki ga ima vetrna energija pri nas. Ta je bil za velike vetrne elektrarne ocenjen na okoli 18 teravatnih ur na leto za vso Slovenijo, kar je več, kot porabimo energije na leto.«
Katere lokacije so se torej izkazale kot optimalne za vetrne elektrarne?
»Takih lokacij je okoli 20 in so razmeroma majhne. Vse so zunaj Nature 2000, zunaj vodovarstvenih območij in imajo zadostno oddaljenost od naselij. Pri nas bodo v nasprotju z drugimi državami ti projekti nekoliko manjši. Toda ocena tveganja res podaja zgolj oceno tveganja, to ne pomeni, da nekje ni mogoče izvesti projekta, ampak da bi ga bilo mogoče izvesti ob tem, da je narejena ustrezna presoja vplivov na okolje in ob morebitni rabi omilitvenih ukrepov.«
Koliko ima Slovenija potenciala v sončni energiji?
»Tako kot globalno je tudi pri nas največ tehničnega potenciala v soncu. Ker sije povsod, lahko v to oceno vključimo vso državo. Tehničnega potenciala je za okoli 70 teravatnih ur na leto, toda to ne bo nikoli izkoriščeno, ker ni potrebe po tem. Najprej moramo tako in tako razmišljati o učinkoviti rabi energije in zmanjšanju energije. Zato je bolje, da govorimo o številkah, ki jih je Slovenija vključila v nacionalni energetski podnebni načrt. Te pokažejo, da bomo naredili največji napredek pri sončni energiji. Če smo zdaj približno na 1200 gigavatnih urah na leto, je cilj do leta 2030 priti na približno 3800 gigavatnih ur. Lansko leto je bilo rekordno po novih fotonapetostnih elektrarnah, glede novih kapacitet na prebivalca smo bili vodilni med državami EU. Z lanskoletnim tempom je cilj 3800 gigavatnih ur gotovo dosegljiv. Pri drugih OVE, če govoriva o vetru, so ti cilji precej nižji. Cilj je priti do leta 2030 na 350 gigavatnih ur na leto, kar je desetkrat manj energije, proizvedene iz vetra, kot tiste, proizvedene iz sonca. Če govorimo o kapacitetah, je to 150 megavatov kapacitet oziroma od 30 do 50 vetrnic.«