Obeta se nam bolj zaspano in sivo leto
Po ocenah naših ekonomistov se nam na gospodarskem področju letos ne piše nič črnega, a nekaj nevarnosti vendarle ostaja
»Letošnje leto bo z vidika ekonomije relativno zaspano in sivo. Če se seveda ne bo zgodilo kaj nenavadnega, denimo kakšno razplamtevanje vojne, potem bo v našem gospodarstvu vse skupaj dokaj umirjeno in skromno. Tudi gospodarska rast, ki bo v Sloveniji med dvema in tremi odstotki. Glavni razlog, da rast ne bo višja, je še vedno trg delovne sile, ki je izčrpan, tako da delovne sile enostavno ni dovolj, nekaj je tudi še problemov z reprodukcijskimi verigami,« letošnje obete za naše gospodarstvo strne ekonomist dr. Maks Tajnikar. Zaspana sivina se zdi po še lani grozeči podivjani inflaciji, skokih cen hrane in energentov ter še vedno skrb vzbujajočih geopolitičnih razmerah pravzaprav kar pomirjujoča napoved.
Umirjanje inflacije in rasti
»V Sloveniji je gospodarska rast običajno izhajala iz zelo močnega tujega povpraševanja, a to že nekaj časa ne velja več. V večji meri zdaj rast nastaja znotraj države kot pa od zunaj, saj naši tuji trgi pravzaprav stagnirajo in ponekod celo upadajo, zlasti industrijski. To je težava, saj je slovensko gospodarstvo zelo izpostavljeno po deležu industrije. Smo ena najbolj industrializiranih evropskih držav in nas zato toliko bolj prizadene kriza industrije v EU, h kateri so precej prispevale napačne odločitve nemške industrije, zlasti na energetskem področju. Vpliv deindustrializacije nemškega gospodarstva se prenaša tudi k nam, a če ne bo nekih pretresov na energetskih trgih ali kakšne širitve vojne, večjih posledic letos ne bo,« napoveduje Tajnikar.
Ob tem dogajanju se bo ustavljala tudi inflacija. »Dobro je, da se vsaj do zdaj vlada ni pretirano zadolževala. Ko ni zunanjega zadolževanja in zunanjih kreditov, tudi domače povpraševanje malo pojenja, in če ni efektivnega povpraševanja, se inflacija pač umiri. Naša inflacija je bila vedno pogojena tudi s ponudbenega vidika, a če ni povpraševanja, se tudi naraščajoča cena delovne sile bolj kot v inflaciji odrazi v zastoju gospodarstva. Spodbudno je, da so se tisti trgi, ki so za nas pomembni, nekako stabilizirali. Pada cena plina, ki je za nas pomembna, cena naftnih derivatov pa stagnira,« ugotavlja sogovornik, ki ga nekaj stvari vseeno moti.
Težave s konkurenčnostjo
»Na žalost na področju električne energije nismo naredili nekega preboja, nič se ni premaknilo niti na področju zdravstva, ki ostaja drago in neučinkovito. Čakalne vrste kažejo, da za zdravstvo veliko plačamo in premalo dobimo. Zdaj, ko je stavka, pa drago plačujemo ljudi, ki sploh ne delajo. Če poveš tako, kot je, se sliši kar grobo. Se pa tako zdravniki kot drugi poklici pri nas premalo zavedajo pomena konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ta pojasnjuje, zakaj so pravzaprav naše plače pol nižje kot v Nemčiji. Nemških plač ne zdravniki ne drugi žal ne moremo imeti, ker toliko zaostajamo za Nemčijo pri cenah, ki jih dosegamo na evropskih trgih. Po tehnologiji niti ne zaostajamo toliko, a blago prodajamo po podravnotežnih cenah, Nemčija in druge jedrne države pa nam marsikaj prodajajo po nadravnotežnih cenah. Mercedes nam prodajo po stoodstotni marži, mi pa njim sestavni del za mercedes mogoče po petodstotni marži. Ta razlika se ne pokaže toliko pri dohodkih kapitala, ker je trg kapitala evropski oziroma svetovni, pokaže pa se na trgu delovne sile, ker so to lokalni trgi. Enostavno, če ne dosežeš dovolj visokih cen, potem tudi ne moreš imeti tako visokih plač, in to se ne odraža samo v plačah izvoznikov, ampak v celem cenovnem sistemu in plačah vseh, drugače se račun ne izide. Kaj narediti? Zelo koristno je, če dovolimo vstop tistemu tujemu kapitalu, ki nam prinese to konkurenčno prednost in višje cene na tujih trgih. Nima nobenega smisla, da madžarski kapital prevzema naše hotele v Portorožu, ker turizma niti na Blatnem jezeru ne zna dobro delati. Je pa nekaj drugega, če pride k nam neko podjetje z zadnjo tehnologijo in postavi tovarno. Recimo podjetje iz Kitajske, ki je na tehnološkem področju zdaj tako napredna in prodorna, da se je bojijo še Američani. Mislim, da je odpor do tega kapitala pri nas prevelik, čeprav je Gorenje kot ena naših največjih tovarn že dolgo v lasti kitajskega Hisensa. Bojimo se jih tudi pri gradnji infrastrukture, čeprav vidimo, da so slovenski gradbeniki predragi in so pri velikih projektih, kot je karavanški predor, hitrejši in cenejši Turki,« razmišlja Tajnikar.
Pomen evropskih volitev
Med dejavniki, ki bi lahko še letos ali na daljši rok vplivali na gospodarstvo pri nas in v EU, omenja tudi evropske volitve. »Evropske volitve bodo pomembne, da na ključnih položajih morda le dobimo bolj sposobne ljudi. Sedanje poteze EU škodijo tistemu delu evropskega gospodarstva, ki je najbolj konkurenčen. Industrijski sektor je tehnološko najboljše jedro gospodarstva in mi nikakor ne živimo v postindustrijski družbi, kot se včasih kar s frazo govori. Sedanja evropska oblasti ima neke prioritete, ki niso dovolj temeljito premišljene. Odpoveduje se nekaterim ključnim energetskim virom, kot je plin, zavrača tudi atomsko energijo, slepo verjame v fotovoltaiko ali vetrne elektrarne, čeprav številke tega ne potrjujejo.
Lepo bi bilo, če bi res imeli kakšne alternative, a jih žal ni, zato o atomski energiji sploh ni pametno spraševati ljudi na referendumu. Tudi slovenska politika potrebuje predstavnike, ki bodo znali bolje zagovarjati interese naše majhne države v Bruslju, kjer med drugim sprejemajo kmetijsko politiko, zaradi katere potem propadajo tudi naši kmetje,« poudarja Tajnikar.
Prežeča fiskalna kriza
Dr. Bogomir Kovač opozarja še na nekatera dogajanja, ki bodo v bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti vplivala na naše gospodarstvo in življenje. »Čeprav o njej v tem trenutku še ne govorimo dosti, se mi zdi za Slovenijo v prihodnje najbolj nevarna pravzaprav že nastajajoča fiskalna kriza v državi. Sicer še ni tako vidna, ker je letošnje leto nekako prehodno v smislu zahtev EU. A se nam še pred evropskimi volitvami obetajo novi, ostrejši fiskalni pogoji, ki bodo za obdobje naslednjih let usodnega pomena, saj bo nova fiskalna ureditev EU v veliko večji meri gradila na odgovornosti države. Hkrati v Sloveniji v tem stavkovnem valu in ob naraščajoči notranjepolitični krizi nastajajo vedno nove zahteve, ki jih je vedno teže obvladovati. Vlada si je v našem proračunu sicer pustila precej manevrskega prostora, a je dodatna neznanka, kaj se bo zgodilo z vojaškim proračunom, ki je odvisen od tega, kako bo EU to obveznost prenesla na posamezne države. Smo torej v zelo negotovih razmerah fiskalne ureditve EU in v tveganem domačem stanju zaradi politične krize in hitrega naraščanja izdatkov v zadnjih dveh letih. Fiskalne izdatke je vselej lažje višati kot pa klestiti. Na to skrito, a že prežečo nevarnost v ozadju opozarja le fiskalni svet v ozadju, ki pa je deležen vedno večje politične ignorance, saj so bile poplave tudi dober izgovor. Na slovensko ekonomsko podobo bi tako dolgoročno lahko najbolj vplivala stvar, ki
»Dobro je, da se vsaj do zdaj vlada ni pretirano zadolževala. Ko ni zunanjega zadolževanja in zunanjih kreditov, tudi domače povpraševanje malo pojenja, in če ni efektivnega povpraševanja, se inflacija pač umiri.«
je trenutno še preslišana,« verjame ekonomist.
Glede gospodarske rasti in inflacije nima posebnih skrbi. »Pri gospodarski rasti in inflaciji se trenutno ne dogaja nič alarmantnega. Oba temeljna kazalca sta v zdaj v relativno ugodnem območju in Slovenija s tega vidika pravzaprav ni v težavah. Inflacija se umirja, čeprav smo še vedno nad povprečjem EU. To nam na prihodkovni strani nekoliko varljivo celo izboljšuje del fiskalne slike, nam pa jasno škodi z vidika konkurenčnosti. A trenutno se mi zdi v tem hipu daleč največji problem Slovenije naraščajoča politična kriza in nestabilnost. Tudi zato, ker vpliva na učinkovito in pametno uporabo evropskih sredstev, ki so ključna za nov investicijski ciklus. Državna uprava je na področjih, kjer naj bi prišlo do javnih investicij, v vedno večjem krču, kar je lahko z ekonomskega vidika največji omejitveni faktor Slovenije v letošnjem letu,« razmišlja Kovač.