Po Kocijančiču in Zemljariču krah stranke SD
Kdo bi lahko sedel na strankarski predsedniški stolček, da bi Socialni demokrati spet vsaj malo zadihali?
Ko so januarja lani na ljubljanskih Žalah pokopali Janeza Zemljariča, je SDS besnela zaradi obreda z vojaškimi častmi, istočasno pa so na pogreb poslali kopico poklicnih in amaterskih fotografov in snemalcev, kajti na vsak način so hoteli odkriti, kdo bi lahko bil njegov dedič oziroma naslednik. Zemljarič, ki je bil v času socializma velemojster za prostovoljno delo s politično prisilo, znano tudi kot samoprispevek posameznikov in delovnih organizacij, je v samostojni Sloveniji postal neke vrste lobist. Zase ni terjal denarja, pač pa je skrbno ohranjal moč svoje nekdanje in poosamosvojitvene stranke, od ZK do SD. Niso ga toliko zanimala direktna politična imenovanja, ker bi se v hipu izvedelo, kdo je za njimi, močno pa je poslovno kombiniral v ozadju.
Konzul Kosova Fajonovi Albanijo Svojega javno priznanega sodelavca Draga Isajlovića je imel bolj za podizvajalca že dogovorjenih poslov. Pravzaprav je v svojo osebno, ne pa tudi poslovno bližino spustil manj znanega možakarja srednjih let Matjaža Jazbeca, ki je sicer spremenil priimek svojega očeta s Kosova. Dobro šolan policist in varnostnik po specialnosti je
bil Jazbec ob Zemljariču do zadnjega dne. Javnosti je postal zanimiv, ko so ga nedavno na Onkološkem inštitutu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z močnim priporočilom SD zaposlili kot šefa korporativne varnosti. Svojo pomembnost je zaposlenim dokazoval z razkazovanjem fotografije na telefonu: »Matjažu Jazbecu v spomin in čast! J. Zemljarič«. Matjaž Jazbec si je k imenu dodal še očetov priimek Morina, potem ko ga je bogat kosovski poslovnež in politik, leta 2011 v vlogi predsednika nove države, od leta 2017 do 2020 pa zunanji minister Behgjet Pacolli, nekdaj poročen s slavno italijansko popevkarico albanskega rodu Ano Oxa, imenoval za častnega konzula v Sloveniji. Tako je prišel tudi v osebni stik z Edvinom Ramo, politikom, novinarjem in 2,01 metra visokim nekdanjim košarkarjem, ki je sedaj zelo cenjen albanski predsednik vlade, h kateremu na razigrane zabave redno romajo evrofunkcionarke z Ursulo von der Leyen na čelu. Vsem je znano, da se toči izbrano rdeče vino iz Toskane. Le dober mesec po Zemljaričevem pogrebu je Tanja Fajon v Tirani obiskala Bar Fajon, postavljen v njeno čast in slavo, ko je še kot evroposlanka v Bruslju neutrudno lobirala, da bi Evropa ukinila vizume za Albance. Očitno je naveza Jazbec-Fajon že takrat dobro delovala, še bolje pa jima gre sedaj, saj je zunanja ministrica dnevno obveščana o dogodkih na Onkološkem inštitutu, potem ko je kirurg dr. Erik Brecelj urbi et orbi oznanil, da je SD hudo plenilska stranka. Zato so se v SDS, kjer so sicer »zadolženi« za obvladovanje Kliničnega centra v Ljubljani, že zganili in »svojemu« generalnemu direktorju dr. Marku Jugu dali nalogo, da naslednji direktor Onkološkega inštituta, ki naj bi kmalu dobil še dodaten stolpič, postane nihče drug kot njihov zelo zvest v zdravstvu Janez Poklukar, tudi že minister za zdravje, na katerega, kot je sam povedal na televiziji, SDS nikdar ni pritisnila niti z besedo! Pravzaprav je jasno, da se je SD dodobra zamajala s smrtjo dr. Janeza Kocijančiča, po smrti Janeza Zemljariča pa se je povsem sesula. Kocijančič se je bistveno razlikoval od Zemljariča. Bil je svetovljan v poslih in silno vpliven predvsem zaradi športa, zato njegove nepolitične lastnosti mnogi primerjajo z Aleksandrom Čeferinom, predsednikom Uefe. Kocijančič je znal v SD elegantno umiriti tako samopašnost Boruta Pahorja kot nezmotljivost sivih očakov nekdanje ZK.
Kdo bi lahko nasledil Janeza Kocijančiča oziroma Janeza Zemljariča, da bi SD spet malo zadihala? Tanja Fajon si je sicer zamislila, da je poklicana za nasledstvo Janeza Zemljariča, vendar po povsem zavoženem vodenju stranke nima več možnosti. Ne potrebujemo nobenih političnih analitikov, na vrsti je Marta Kos,
večna konkurentka Tanji Fajon. Pogumna in neizprosna je Marta. Kot je bil Zemljarič. Kdo bi lahko v podobi izkušenega politika vsaj formalno nasledil Kocijančiča? Janeza kot sina partizana in politika Borisa Kocijančiča bi lahko nasledil potomec podobnih nekdanjih politikov, recimo Mile Šetinc, sin Franca Šetinca, ki dovolj razumno ostaja v ozadju, čeprav je bila njegova beseda že pri dr. Janezu Drnovšku
pogosto upoštevana, tudi recimo zahteva, da se po neslavno končani aferi Depala vas takoj zamenja Janeza Janšo kot obrambnega ministra. Je pa njegova sedanja žena Mojca Šetinc Pašek,
novinarka in preganjana poslanka Gibanja Svoboda, tudi zaslužna za to, da je zakonski par dovolj verodostojen tako v politiki kot v poslih.
Janša pohodil učitelje
Trije veličastni osamosvojitelji Slovenije so bili in bodo za vedno ostali dr. France Bučar, Niko Kavčič in dr. Jože Pučnik, ki mu ime slabi samo poimenovanje nemškega letališča Brnik po njem. Vsi ostali so bolj ali manj le capljali za njimi.
Toda pri naslednikih »velikih« obstaja velik strah, da bodo vedno ostajali v primerjavi in senci svojih predhodnikov. Najboljši primer so Janez Janša, Igor Bavčar in Dimitrij Rupel, ki so Slovenijo kar naprej osvobajali in jo še, o čemer so sami že napisali debele knjige, da bi bili bolj verodostojni, čeprav natanko vedo, da so celoten potek osamosvajanja že davno pred letom 1991 načrtovali in dorekli trije res vrhunski misleci, in to ne po sistemu večine današnjih politikov, ki si dajo veliko opraviti z umetno inteligenco, čeprav je že njihova naravna inteligenca silno šibka.
Trije veličastni osamosvojitelji Slovenije so bili in bodo za vedno ostali dr. France Bučar, Niko Kavčič in dr. Jože Pučnik, ki mu ime slabi samo poimenovanje nemškega letališča Brnik po njem. Vsi ostali so bolj ali manj le capljali za njimi. Janez Janša je natanko vedel, da so bili trije prijatelji na pogostih dolgih sprehodih v samoti bohinjskih gozdov, vendar nikoli ni izvohal, kaj so se pogovarjali. Samo medklic: Bučar je bil rojen v Bohinjski Bistrici, ob jezeru pa ima brunarico družina Kavčič. Zato je začel Janša s fantazmami okoli Noriškega kraljestva in Prešernovega Črtomirja iz Krsta pri Savici, da bi se še sam poistovetil z Bohinjem in prekrščevalci slovenskega naroda. Močno se je tudi trudil in se še vedno, da bi vse tri kolikor je mogoče izrinil iz slovenske zgodovine. Za Bučarja je ob priznanju države dobesedno ukazal, da se ga umakne na Ustavno sodišče, v parlament pa za šefa postavi ustrahovanega Lojzeta Peterleta in za šefa vlade prijatelja Igorja Bavčarja. Ni šlo, ni pa France Bučar nikdar pozabil niti zmerjanja z izdajalcem, ko je slovenska pogajalska skupina prišla z Brionov in privolila v trimesečni zamik razglasitve samostojnosti. Jožeta Pučnika, zagrizenega ateista, je dobesedno izgnal iz Socialdemokratske stranke, kot se je takrat imenovala SDS, pri čemer je Janši ob strani stal vedno dvoličen Milan Zver. Nika Kavčiča, ki je iz njega in Bavčarja, ki ju je sam izbral, zgradil dovolj verodostojna osamosvojitelja, je z najbolj grobimi napadi, »junaško« najpogosteje po telefonu, sramotil vse do smrti. Vsi trije, Bučar, Kavčič in Pučnik, so bili člani koalicije Demos, ki jo je bilo prav tako treba razbiti.
Zdaj pa se že nabirajo preroki, ki čakajo, da bo izpregel in se odpočil tudi od politike Milan Kučan. Naslednikov bo nepregledno!