Železna dama je močno načeta
Zaposleni obtožujejo: Eifflov stolp močno načenja rja zaradi opuščanja vzdrževanja – Obljube, da bo za olimpijske igre sijal v zlati barvi, se ne bodo uresničile
Videli smo goreti cerkev Notre Dame, bomo morali gledati, kako se podre Eifflov stolp? Tudi take zapise črnogledih Parižanov lahko beremo po spletu ob fotografijah zaplat napredovane rje, ki načenja enega najbolj znanih spomenikov na svetu. Pariške mestne oblasti zavračajo očitke o slabem vzdrževanju in mirijo, da je vse v redu in stolp ni ogrožen. Toda nedavna stavka zaposlenih, zaradi katere je bil stolp nekaj dni zaprt za obiskovalce, je bila jasna: sindikat mestni hiši in upravljalcu stolpa, družbi Sete, očita zanemarjanje spomenika. Ne nazadnje je do olimpijskih iger le malo več kot sto dni, namere upravljalca, da bodo stolp za ta dogodek prebarvali v zlatorjavo barvo, da bo dobil zlati sijaj, bodo očitno ostale pri obljubah.
Če bi inženir Gustave Eiffel danes obiskal stolp, bi ga infarkt, so že pred časom zapisali v francoski reviji Marianne, ko so objavili zaupne dokumente o pomanjkljivem vzdrževanju. Inženir Eiffel je že leta 1889 ob postavitvi 324-metrskega stolpa iz 7300 ton železa opozarjal, da bo največji izziv varovanje stolpa pred rjo. Prvotni načrt je namreč bil, da bi stolp stal samo 20 let, potem pa bi ga razdrli. »Najpomembneje je, da preprečimo
začetek rjavenja. Barva je bistvena za zaščito železne strukture. Le s skrbnim barvanjem in vzdrževanjem lahko zagotovimo, da bo stolp obstal dalj časa,« je takrat zapisal Eiffel. Tako so po stolpu po inženirjevem navodilu vsakih sedem let plezali specializirani pleskarji, oluščili staro barvo, ga očistili, vse kotičke železa premazali z zaščitno plastjo barve. Ta postopek običajno traja od 15 do 18 mesecev, porabijo pa 60 ton barve. In vse to, medtem ko stolp ostane odprt za obiskovalce. Rja seveda ni samo estetska težava. Ko vlaga prodre v mikrorazpoke železa, ga sčasoma razžre od znotraj, rja napreduje in lahko povzroči zrušenje objekta.
Tako se je zataknilo pri 20. barvanju zapovrstjo, načrtovanem v letu 2019, da bi za letošnje olimpijske igre stolp sijal v vsej svoji lepoti. Najprej je delo zavirala pandemija, potem pa odkritje visokih vrednosti svinca v starejših plasteh barve. Predolgo opuščanje vzdrževanja – stolpa že 14 let niso temeljito prebarvali – je terjalo svoj davek. Lepotni popravki z barvo kar čez rjo ne bodo pomagali, obtožujejo sindikati zaposlenih.
Eifflov stolp je v več kot 130 letih življenja že večkrat zamenjal barvo. Prvotna barva, ki jo je določil Gustave Eiffel med gradnjo, je bila »beneško rdeča«. Že dva meseca po dokončanju so odtenek spreme
nili v rdečkastorjav. Po treh letih, ko so opravili prva večja vzdrževalna dela, so ga posvetlili v oker barvo. Za svetovno razstavo leta 1900 je bil spodnji del oranžnorjav in vse svetlejši do svetlorumenega vrha. V letu 1907 je Gustave Eiffel vztrajal pri rumenorjavem odtenku. Leta 1968 je dobil sedanjo rjavo barvo, zmešano posebej za stolp. V resnici gre za tri odtenke, od najtemnejšega spodaj do vse svetlejšega na vrhu. Nihče si ne želi, da bi na vprašanje, kakšne barve je Eifflov stolp, odgovarjali: rjasto rjav. Gustave Eiffel je imel prav, najtežji del pri velikih projektih ni gradnja, ampak vzdrževanje.