Ko pametni telefon nadomesti spomin
Dobro pomnjenje lahko vzdržujemo s posebnimi tehnikami, ne pozabimo niti na pomembne vitamine
Nekateri ljudje imajo izjemne sposobnosti, da si zapomnijo različne stvari. Tudi majhne podrobnosti, ki jih večina takoj pozabi, jim ostanejo v spominu. Eden takšnih je bil Rus Solomon Šereševski, ki si je bil sposoben zapomniti izjemno obsežne količine informacij, na primer dolge številke ali celo nepovezane sezname besed. Preučeval ga je ruski nevrolog Aleksander Luria in pokazalo se je, da je imel sinestezijo, kar pomeni, da so se pri njem različna čutila prepletala. Ko je na primer slišal določeno številko, je lahko videl barvo ali imel asociacije z vonjem ali okusom. To je bila ena od njegovih metod, da si je zapomnil dolge številke ali druge informacije.
Vprašanje je, kako bi bilo, če bi Šereševski živel v današnjem času, ko je zasičenost z informacijami tolikšna, da jih človek ne more predelati in selekcionirati in tako se marsikomu, tudi mlajšemu, pozabljivost naenkrat vtihotapi v življenje. Seveda je to lahko sila nerodno, še zlasti če človek pozabi, kje je na primer pustil avto, kako je ime sogovorniku, s katerim se je pred kratkim pogovarjal, ali pa kdaj ima bližnji sorodnik rojstni dan. Vendar to še ni znak za alarm.
Informacijska preobremenjenost
Danes si nam zavoljo sodobnih tehnologij ni treba zapomniti vseh informacij. Uporaba pametnih telefonov, tablic in računalnikov lahko zmanjša potrebo po tradicionalnih oblikah kognitivne vadbe, kot so branje knjig, reševanje ugank ali igranje miselnih iger, kar lahko vpliva na spomin. Prav tako sodobne tehnologije lahko spremenijo način, kako se učimo in si zapomnimo informacije. Na primer, zunanji spomin, kot je shranjevanje informacij v pametnih telefonih, lahko zmanjša potrebo po notranjem spominu ali po pomnjenju informacij. Poleg tega pogosta izpostavljenost obilici informacij, ki so na voljo na spletu, lahko povzroči informacijsko preobremenjenost, kar lahko vpliva na našo sposobnost osredotočanja, kar pa vpliva na spomin. Kljub temu lahko sodobne tehnologije, če se pametno uporabljajo, spominu tudi koristijo. Obstajajo različne aplikacije in spletne platforme, ki ponujajo vadbo možganov in miselne igre, ki lahko izboljšajo spomin in druge kognitivne sposobnosti. Ljudje z dobrim spominom se lahko razlikujejo po svojih sposobnostih, vendar obstaja nekaj skupnih lastnosti ali dejavnikov, ki so z njim pogosto povezani. Na prvem mestu je genetika. Nekateri imajo naravno boljše spominske sposobnosti kot drugi. Tisti, ki redno vadijo svoje možgane z različnimi miselnimi izzivi, kot so reševanje ugank, igranje miselnih iger, učenje novih veščin ali branje, lahko razvijejo boljše spominske sposobnosti. Tisti, ki so sposobni ohraniti visoko raven pozornosti in koncentracije, so običajno bolje opremljeni za zapomnitev informacij, saj so bolj osredotočeni na podrobnosti. Tudi uporaba strategij, kot je povezovanje novih informacij z obstoječim znanjem ali ustvarjanje asociacij med različnimi elementi, lahko olajša pomnjenje in izboljša spomin.
Skrb za zdravje možganov s pravilno prehrano, telesno vadbo, dovolj spanja in izogibanjem škodljivim snovem, kot so alkohol in droge, lahko prispeva k boljšemu delovanju spomina. Tu je nekaj načinov, kako si lahko pomagate pri krepitvi kognitivnih sposobnosti:
1. Mentalna vadba: Redno izvajanje nalog, ki zahtevajo kognitivno naprezanje, kot so reševanje ugank, križank, matematične naloge, učenje novih jezikov ali inštrumentov, lahko spodbudi delovanje možganov in krepi spomin.
2. Uporaba mnemotehnik: Tehnike, kot so asociativno učenje, ustvarjanje vizualnih slik, razvrščanje informacij v smiselne skupine ali uporaba pomnilniških peg, lahko olajšajo pomnjenje informacij in izboljšajo spomin.
3. Aktivno branje: Branje knjig, člankov ali revij ter razmišljanje o prebrani vsebini ter povezovanje novih informacij s prejšnjim znanjem lahko krepi spomin in kognitivne sposobnosti.
4. Vadba možganov: Uporaba različnih miselnih iger, kot so sestavljanke, križanke, logične igre, miselne uganke in druge aplikacije za vadbo možganov, lahko spodbuja različne vidike kognitivnega delovanja, vključno s spominom.
5. Socialna interakcija: Redno druženje s prijatelji, sodelovanje v skupinskih dejavnostih ali udeležba v družabnih igrah lahko spodbuja intelektualno stimulacijo, kar lahko prispeva k ohranjanju zdravega spomina. 6. Telesna vadba: Redna telesna vadba lahko izboljša pretok krvi v možgane, spodbuja rast novih nevronov in izboljšuje kognitivne funkcije, vključno s spominom.
7. Zdrava prehrana: Uravnotežena prehrana, bogata z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami, vitamini in minerali, lahko podpira zdravje možganov in delovanje spomina.
8. Dovolj spanja: Dovolj kakovostnega spanca je ključnega pomena za obnavljanje možganov in krepitev spomina. Poskrbite za reden urnik spanja in ustvarite ugodno okolje za spanje.
Vitamini za spomin
Tudi nekateri vitamini in hranila so ključnega pomena za zdravje možganov in delovanje spomina. Vitamin B12 je pomemben za zdravje živčnega sistema in lahko pomaga pri ohranjanju živčnih celic. Pomanjkanje tega vitamina lahko povzroči težave s spominom in kognitivne težave. Vitamin B6 skupaj z drugimi vitamini B, kot je folna kislina, igra ključno vlogo pri presnovi aminokislin in sintezi nevrotransmiterjev, ki so pomembni za normalno delovanje možganov. Kot antioksidant lahko vitamin E pomaga zaščititi možganske celice pred poškodbami zaradi prostih radikalov, kar lahko prispeva k ohranjanju zdravega spomina. Drugi močan antioksidant, ki lahko ščiti možganske celice pred oksidativnim stresom, je vitamin C. Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, oreščkih in lanenem semenu, so ključnega pomena za zdravje možganov in lahko pomagajo pri ohranjanju zdravega spomina. K zdravemu razvoju možganov lahko prispeva tudi folna kislina.
Ni natančno določene starosti, pri kateri začne spomin pešati, saj je to zelo individualno in je odvisno od številnih dejavnikov, vključno z genetiko, življenjskim slogom, zdravstvenim stanjem in drugimi okoliščinami posameznika. Kljub temu pa se s starostjo pogosto opazi postopno upadanje kognitivnih sposobnosti, vključno s spominom. Najbolj opazno se to običajno začne po 60. letu starosti. Nekateri ljudje lahko obdržijo ostre kognitivne funkcije tudi v visoki starosti, medtem ko drugi lahko že v srednjih letih opazijo manjše spremembe v spominu in drugih kognitivnih funkcijah.
Ljudje z dobrim spominom se lahko razlikujejo po svojih sposobnostih, vendar obstaja nekaj skupnih lastnosti ali dejavnikov, ki so z njim pogosto povezani. Na prvem mestu je genetika.