»Juhu, pri nas končno delajo!«
Iskrica pomaga osmim družinam, ki so jih lani zelo prizadele ujme – Nekatere še vedno čakajo odločitev pristojnih, kaj bo z njimi
»Juhu, pri nas končno delajo! Tokrat se vam javljam s spodbudnejšo novico. Začela so se dela pod hišo in upam, da bomo lahko v začetku poletja tudi mi začeli našo sanacijo. Lep pozdrav in hvala vam za vse,« nam je te dni sporočila presrečna Zlatka Košutnik s Pristave v občini Črna na Koroškem. Šestčlanska razširjena družina Košutnik je ena od mnogih, ki so jih lani prizadele ujme, in ena od osmih, ki jim pomaga Iskrica Nedeljskega dnevnika. Preverili smo, kako je danes pri nekaterih od njih.
Tokrat gre zares
Košutnikova hiša stoji ob sotočju reke Meže in potoka Bistra. Četrtega avgusta lani sta podivjala oba vodotoka. Slabovidna Zlatka in soprog Igor sta hišo kupila leta 2007, dve leti po tistem, ko je Igor zbolel za multiplo sklerozo. Vselili so se leta 2010. Z njima živijo tudi sin Sašo, snaha Teja ter vnuka, petletni Maks in še ne dveletna Manca. Odtrgalo je tri metre visoko škarpo, ki je njihovo hišo varovala pred naraslo vodo, požrlo je tudi del ceste in nabrežine, jim uničilo nadstrešek, parkirišče in jašek za vodo, drevesa so jim poškodovala streho in rastlinjak, vlaga jim je načela tudi del pohištva v pritličju. Notranjost hiše so Košutnikovi uredili, okolice še ne, saj čakajo, da država najprej uredi močno spodjedeno nabrežje in zgradi novo škarpo. Konec lanskega leta so se bagri sicer pojavili pod njihovo hišo, a naredili niso prav veliko. Tokrat gre očitno zares.
»Od danes končno s polno paro delajo tudi pri nas. Škarpo, ki so jo zgradili pred 24 leti, preden smo kupili to hišo, je voda spodjedala, zato se je posedla. Kot špeh je stopila narazen. Zdaj gradijo pravo škarpo, z betonsko peto,« nam je 9. aprila zadovoljna sporočila gospa Zlatka, za katero je uničena okolica hiše še posebno nevarna, saj ima hude težave z vidom in se v vsakem novem okolju težko znajde. »Dokler nabrežje ne bo urejeno, ne bomo mirni. Ko so napovedane padavine, sin spremlja, koliko litrov naj bi jih padlo,« nam je Zlatka opisala stres, ki so mu izpostavljeni. Hudo je tudi za otroka, saj imata igralni prostor okoli hiše zelo zožen. Zdaj, ko so pri njih gradbeni stroji, še bolj. »Maksu smo rekli: Do tod lahko stojiš in opazuješ mehanizacijo, naprej pa niti koraka. Deček ve, da je zaradi uničene okolice zanj zelo nevarno,« je še dodala Zlatka, ki je po dobrih osmih mesecih od vodne ujme končno optimistična. Ko se bo družina lahko lotila sanacije, bo potrebovala našo in vašo pomoč, dragi bralke in bralci. Nekaj denarja zanjo smo že zbrali in ga hranimo za začetek del, kdor še želi pomagati tej družini, pa lahko pomoč nakaže na Iskričin dobrodelni račun s pripisom ZA KOŠUTNIK.
Ko dežuje, je grozno
Blizu Košutnikovih, v zaselku Ludranski Vrh, živijo štiri generacije osemčlanske družine Šušel - Kamnik - Mlačnik. V zadnjih petih letih so morali že dvakrat bežati od doma. Najprej novembra 2019, ko jim je zemeljski plaz močno poškodoval hišo, in nato spet avgusta lani, ko se je nad njimi znesel bližnji potok Bistra. Večino družinskih članov so morali na varno odpeljati z vojaškim helikopterjem, takrat štiriletno nadvse pogumno deklico Jero pa so po strmem in razmočenem terenu odnesli gorski reševalci. »Oblekla sem jo v prevelike hlače, ki naj ne bi prepuščale vode. Toda lilo je kot iz škafa, zato je bila takoj premočena. Videli nismo niti pol metra pred seboj, toda še ne štiriletna punca je bila tako pogumna, da ni potočila niti solze. Reševalci so jo nosili na ramenih in si jo podajali. Šli smo strmo v hrib do smučišča in od tam do gasilskega doma. To pot v normalnih razmerah opraviš v eni uri, mi smo zaradi razmočenega terena potrebovali dve. Toda reševalci so bili izjemno pogumni,« jih je nekaj dni po tej reševalni akciji pohvalila Jerina mamica Ana.
Jih je dobrih osem mesecev kasneje še strah? »Ko dežuje, je grozno. Tudi vetra se bojimo. Psihično smo na tleh, zlasti midva z možem. Kaže, da je ujma pustila posledice tudi pri Jeri. Danes se je igrala poplavo. Vsi smo morali držati noge v zrak, da nas ne bi poplavilo,« nam je dejala Jerina babi Ivanka. Zanimalo nas je tudi, kako je z moževo levo nogo, saj si je med vodno ujmo hudo porezal meča, zaradi česar je več dni preživel v bolnišnici. »Noga se je lepo zacelila, ga pa boli. Kaže, da malo tudi vreme vpliva,« nam je pojasnila Ivanka. Dodajmo, da je Iskrica pomoč za to družino že izčrpala, kdor ji še želi pomagati, pa lahko denar na naš dobrodelni račun nakaže s pripisom ZA ŠUŠEL.
Od obupa do sreče
Zelo spodbudne novice prihajajo iz Vitanja pri Celju, od koder je druži
na Mlinšek - Hrovat, ki ji je orkanski veter 19. julija lani odnesel streho, nato pa je večdnevno deževje notranjost hiše tako uničilo, da jo je treba porušiti. Tina, hčerki Ana in Zala ter babi in dedi od takrat začasno živijo pri družini Tinine sestre Andreje. »Ves ta čas smo mrzlično iskali, kjer bi si lahko ustvarili novi dom. Bili smo že čisto obupani, kajti trg z nepremičninami je katastrofa. Zdaj se nam je končno nasmehnila sreča. Od starejšega para bomo odkupili popolnoma opremljeno hišo, ki sta jo lani obnovila, saj se konec leta selita v bloko
vsko stanovanje. Parcelo v Vitanju bomo skupaj z uničeno hišo prodali enemu od domačinov. Čeprav je pri sestrini družini lepo, se že vsi veselimo, da bomo končno spet na svojem. Kdor tega ni izkusil, ne ve, kako hudo je, če nimaš lastnega doma,« nam je potarnala Tina.
Glede na to, da ta družina že prej ni živela v obilju in da Tina na mesec plačuje 800 evrov samo za kredit, ki ga je morala najeti, da je poplačala moža, s katerim sta se razšla, nas je zanimalo, ali bodo finančno kos nakupu druge hiše. »Nekaj denarja nam še manjka, toda upam, da bomo do konca leta, ko naj bi se selili, uspeli rešiti tudi ta problem,« nam je odgovorila Tina. Vas, dragi dobrotnice in dobrotniki, pa znova prosimo za denarno pomoč družini MLINŠEK - HROVAT.
Vse je po starem
»Vse je po starem. Še vedno ne vemo, ali ostanemo ali se bomo selili. Sklicujejo sestanke, ki so sami sebi namen. Nihče ne zna odgovoriti na nobeno vprašanje, izgovarjajo se drug na drugega,« nam je razočarana dejala Anamarija Bibič iz Letuške gmajne v občini Braslovče. Prva informacija po vodi ujmi 4. avgusta lani je bila, da se bodo morali prebivalci približno 150 hiš ob Savinji preseliti drugam. Bibičevi so to zamisel v začetku podpirali, zdaj so o njeni nujnosti začeli dvomiti tudi sami. Podpirali so jo zato, ker imata Anamarija in Franci tri bolne otroke in ker nista želela, da bi morali še kdaj bežati.
Bine, ki bo junija dopolnil tri leta, se je rodil prezgodaj. Posledično ima motnje požiranja, zato mu na tri ure skozi stomo, vstavljeno neposredno v želodček, vbrizgavajo tekočo hrano. »Obiskujemo vse možne zdravnike. Po vsej verjetnosti ga letos čaka še ena operacija žrelnice. Preveč prekinitev dihanja ima med spanjem. Dodatno so mu potrdili cerebralno paralizo, zato vrtec, v katerega smo ga nameravali dati letos, odpade,« nam je zaupala Anamarija. Žal zdravstvenih težav nima samo Bine. Sestrica Anabela ima alergijo na sadni sladkor, od decembra lani ima tudi težave zaradi glavobolov in vrtoglavic. Glavoboli, ki so posledica avtoimune bolezni, mučijo tudi starejšega bratca Lyna. Ima tudi kronično vnetje oči. Bolezen se mu je znova zagnala, kar pomeni še vsaj leto dni terapij z biološkimi zdravili. Ob vsem tem pa družino Bibič muči še negotovost glede tega, kje bodo v prihodnje sploh živeli. Notranjost poplavljene hiše so si za silo uredili, da lahko bivajo v njej. »Počasi urejamo tudi okolico, ker v takšnem razdejanju ne moremo biti. Posejali smo travo, urejamo tudi vrt, da si bomo lahko pridelali kaj zelenjave,« nam je pojasnila Anamarija.
Jih je še vedno strah dežja? »Strahu skoraj ni več. Razširili so strugo Savinje in uredili škarpo. Ko je bil vmes malo večji naliv, se skoraj ni poznalo, da bi se voda dvignila. Posledično se počutimo varneje kot prej,« je še povedala Anamarija Bibič, ki si želi zgolj to, da bi pristojni končno povedali, ali se bodo morali seliti ali ne. Bo pa družina v vsakem primeru še naprej potrebovala našo pomoč, ki jo lahko nakažete na Iskričin dobrodelni račun s pripisom ZA BIBIČ. Vsem dobrotnikom vnaprej hvala!