Hrana ni orožje v vojni
Od oktobra lani je v izraelskih napadih umrlo več kot 300 humanitarnih delavcev – Kako se je svetovno priznani kuharski mojster znašel v središču izraelsko-palestinske vojne
»Gaza je najnevarnejše mesto na svetu za humanitarne delavce, pa tudi najnevarnejše mesto za civiliste.« Stavek so v začetku aprila zapisali pri humanitarni organizaciji Mednarodni reševalni odbor (IRC), potem ko je v svetu močno odmevalo streljanje na humanitarne delavce v Gazi. Prvega aprila je namreč v izraelskem napadu umrlo sedem sodelavcev humanitarne organizacije World Central Kitchen (WCK). Mednarodno ekipo so sestavljali humanitarci iz Avstralije, s Poljskega, iz Združenega kraljestva (trije člani ekipe), Palestine, ena od žrtev pa je imela dvojno državljanstvo ZDA in Kanade. Po navedbah humanitarne organizacije se je v času napada ekipa v soglasju z izraelsko stranjo zadrževala na območju, ki ni veljalo za konfliktno. Vsi so nosili neprebojne jopiče z logotipom WCK ter potovali v konvoju dveh oklepnih vozil z logotipom WCK in enega običajnega vozila. Kljub usklajevanju z izraelsko vojsko je postal konvoj tarča napada pri zapuščanju skladišča v kraju Deir al Balah, kjer so humanitarci raztovorili več kot sto ton humanitarne pomoči v hrani.
Letos že 60 žrtev
Da je Gaza najnevarnejše mesto na svetu za humanitarne delavce, potrjujejo tudi podatki organizacije Aid Worker Security Database, ki evidentira nasilne incidente zoper humanitarne delavce: v Gazi in na Zahodnem bregu je bilo lani ubitih 260 humanitarnih delavcev, letos pa 60. Med žrtvami je daleč največ, 95 odstotkov, palestinskih humanitarcev.
Smrt humanitarnih sodelavcev World Central Kitchen (WCK) je sprožila burne odzive v javnosti in tudi v vrstah visoke politike. Gre za nevladno organizacijo s sedežem v ZDA, ki jo je po uničujočem potresu na Haitiju leta 2010 ustanovil priznani kuharski mojster španskih korenin in nominiranec za Nobelovo nagrado José Andrés. Verjame, da ima hrana moč povezovanja ljudi ter preseganja kulturnih in strankarskih ovir. Po orkanih, potresih in požarih, na vojnih in drugih kriznih območjih na vseh koncih sveta je njegova organizacija s svežo pripravljeno hrano nahranila milijone ljudi in postala ena največjih na svetu. Zato je tudi zvezdniški status ustanovitelja – gre za človeka, ki ima v Washingtonu dostop do Bele hiše in tudi ameriškega predsednika Bidna – poleg mednarodne odmevnosti prispeval k temu, da je svet smrtim humanitarnih delavcev namenil več pozornosti kot običajno. »V najslabših razmerah, ki si jih lahko predstavljate – po orkanih, potresih, bombah in streljanjih – se pokaže najboljše v človeštvu. Ne enkrat ali dvakrat, ampak vedno,« je Andrés zapisal o pokojnih sodelavcih v odmevnem eseju v New York Timesu. Pokojni so delili Andrésovo prepričanje, da je hrana univerzalna človekova pravica in ne orožje v vojni, pri čemer ni pomembno, ali je človek dober ali slab, bogat ali reven, politično levo ali desno ideološko usmerjen. »Ne sprašujemo se, kateri veri pripadate. Samo vprašamo, koliko obrokov potrebujete.« V Izraelu so razdelili več kot 1,75 milijona toplih obrokov, v Gazi pa več kot 43 milijonov obrokov in zagotovili toplo hrano v 68 skupnostnih kuhinjah, kjer Palestinci hranijo Palestince.
Čeprav se je doslej Andrés politike in vročih političnih vprašanj skušal izogibati, se je po smrti njegovih sodelavcev to spremenilo. Med drugim je Izrael pod taktirko Benjamina Netanjahuja obtožil sistematičnega pobijanja humanitarnih delavcev v Gazi in izjavil, da so njegove sodelavce ciljali namerno in neprekinjeno, dokler niso pobili vseh. Zaradi ostrih stališč je zadnje tedne sam postal tarča napadov dela ameriških konservativno usmerjenih komentatorjev.
V enem tednu dva napada
Izraelska stran zatrjuje, da humanitarci niso tarče napadov, vendar dogajanje na terenu tega žal ne potrjuje. Komaj teden dni po smrti sedmih humanitarcev World Central Kitchen so iz sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) poročali o strelih na eno od njihovih vozil, ki so čakala na dovoljenje za vstop na sever Gaze. V istem tednu se je zgodba ponovila še v mestu Rafa na skrajnem jugu palestinske enklave, v napadu pa je bilo ranjenih več prostovoljcev.
Priča napada na Unicefov konvoj pomoči, ki je na sever Gaze dostavljal gorivo, hrano in medicinski material, je bila tudi Unicefova tiskovna predstavnica Tess Ingram. Kasneje je za medije izjavila, da se ji zdi napad Izraelcev na vnaprej dogovorjeno humanitarno misijo šokanten. Streli so prihajali iz smeri izraelske kontrolne točke in bili usmerjeni proti skupini civilistov, ki se je pred kroglami pognala v beg, je Unicefova tiskovna predstavnica strnila burno dogajanje. V Unicefovem vozilu so končale tri krogle: ena v sovoznikovih vratih, druga v oknu in tretja v pokrovu motorja. Na srečo žrtev med člani ekipe ni bilo.
Kdo bo zaščitil humanitarne delavce?
Tudi brez napadov izraelskih sil humanitarne organizacije v Gazi delujejo v izjemno zahtevnih pogo
jih: soočajo se s telekomunikacijskimi motnjami, težavami s prevozi pomoči zaradi poškodovanih cest, primanjkuje jim tovornjakov za dostavo pomoči in včasih preteče več tednov, preden organizacije konvoje s pomočjo sploh spravijo na območje Gaze. In medtem ko ostajajo otroci v Gazi prikrajšani za najosnovnejše življenjske potrebščine, humanitarci le nemočno pogledujejo na egiptovsko stran meje, kjer je v kolonah ujetih na stotine tovornjakov s pomočjo, ki šele čakajo na dovoljenje za vstop v Gazo. Že prekaljeni humanitarni delavci z drugih kriznih žarišč priznavajo, da so razmere v Gazi ene od najtežjih, kar so jih doslej izkusili. Med njihovo običajno delovno opremo spadajo tudi neprebojni jopiči in čelade.
»Če humanitarni delavci ne bodo zaščiteni, v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, pomoč ne bo mogla doseči tistih, ki jo najbolj potrebujejo,« so ob zadnjih incidentih opozorili pri Unicefu. Po smrti sedmih sodelavcev so se pri World Central Kitchen odločili za začasno prekinitev dejavnosti pomoči v Gazi. Podobno odločitev so sprejele že nekatere druge organizacije, v katerih so ocenili, da ne morejo zagotoviti varnosti sicer vsega hudega vajenim humanitarnim delavcem – čeprav se vsi zavedajo, da je pomoč za prebivalce Gaze nujna in je že zdaj ne dobijo dovolj. Številne humanitarne organizacije, denimo Zdravniki brez meja (v izra
Streli so prihajali iz smeri izraelske kontrolne točke in bili usmerjeni proti skupini civilistov, ki se je pred kroglami pognala v beg, je Unicefova tiskovna predstavnica strnila burno dogajanje, ki mu je bila priča. V Unicefovem vozilu so končale tri krogle: ena v sovoznikovih vratih, druga v oknu in tretja v pokrovu motorja.
elskih napadih so izgubili pet sodelavcev) in Oxfam International, še vztrajajo in jih novice o smrtih med kolegi ne odženejo. Pri Oxfamu so denimo kljub kaotičnim in nevarnim razmeram doslej odpovedali le eno od poti. Za učinkovitejše in varnejše dostavljanje humanitarne pomoči bodo potrebne spremembe v načinu obveščanja, ki je pomanjkljiv, ugotavljajo pri Združenih narodih. Koordinator ZN za humanitarno pomoč za palestinska območja v odhodu Jamie McGoldrick je pred dnevi napovedal, da si zato želijo neposrednega stika z izraelsko vojsko v Gazi. Vprašanje je, ali bodo predlogu naklonjeni na izraelski strani. Ob odmevni smrti sedmih humanitarnih delavcev izraelski predsednik vlade Netanjahu pretirane zaskrbljenosti ni pokazal in je izjavil, da se v vojni pač dogajajo nenamerni napadi na nedolžne civiliste.