Morilca so našli, male Danke pa še ne
Skrivnostno izginotje in nesmiseln umor dveletne Danke sta razburila Srbijo in ves Balkan – Njenega trupla še niso našli, a obljubljajo, da ga nikoli ne bodo nehali iskati
Tri tedne po sprva skrivnostnem izginotju dveletne Danke Ilić, umora katere sta osumljena nekoč na komunali zaposlena delavca Dejan Dragijević in Srdjan Janković, dekličinega trupla še vedno niso našli. Prvi je priznal, da sta jo s službenim vozilom povozila, ko se je v prtljažniku zbudila, pa jo je zadavil. Drugi s policijo ne govori. Truplo sta odvrgla na divji deponiji, nekdo pa ga je dva dni kasneje premaknil na drugo lokacijo. Kam, ni znano. Policija in drugi ga iščejo že več kot dva tedna. Preiskali so širši teren Banskega polja, od koder je Danka izginila, preiskali so gozd, grmičevje, zapuščene objekte, greznice, jaške, rezervoarje, vodnjake. Natančno so sledili GPS-podatkom službenega avta, s katerim sta osumljena povozila otroka, pa trupla niso našli na nobeni od točk, preverili so tudi do dvajset lokacij, ki naj bi jim jih dal zdaj že pokojni Dalibor Dragijević, ki je starejšemu bratu pomagal pri skritju trupelca. Še vedno so osredotočeni na Banjsko polje in okolico, pregledujejo vsako ped sicer izredno nedostopnega Lazarjevega kanjona in Zlotske reke. Posebej so se osredotočili na družinsko hišo Dragijevićevih v kraju Zlot, izpraznili so tudi bližnje močvirje, a trupla tudi tam ni bilo. Po navedbah lokalnih virov je policija iskalno območje razširila, obenem pa ponovno začela prečesavati vse kraje, ki so jih že preiskali. Ničesar ne prepuščajo naključju. Mogoče je namreč, da bi nekdo truplo naknadno odvrgel na terenu, ki so ga preiskovalci že pregledali, da bi ga tako skrili vsem na očeh.
Sumili tudi mamo
Komaj dveletna deklica je z dvorišča domače hiše v Banjskem polju blizu mesta Bor izginila v ponedeljek, 26. marca, nekaj pred drugo uro popoldne. »Za trenutek sem se obrnila, da bi dala vodo drugemu otroku. In ko sem znova pogledala, je ni bilo več,« je za portal Telegraf pojasnila dekličina mama. »Klicala sem jo, a ni bilo odziva. Niti dve leti še ni stara. Na svoje ime se odziva, a je majhna in še ne govori,« je na smrt zaskrbljena mama opisala trenutke groze, ko je malčica odtavala neznano kam, za njo pa se je izgubila vsaka sled. Skoraj dva dni je bilo na terenu več sto, po nekaterih poročilih pa celo več tisoč policistov, vojakov, rudarjev, jamarjev, gasilcev in prostovoljcev, dvoletnico pa so iskali tudi s slednimi psi, helikopterji in droni. Zaman. Zaslišali so Dankine starše Miloša in Ivano, sploh mama, ki jo je videla zadnja, se je znašla pod plazom kritik, številni pa so celo sumili, da je ona odgovorna za smrt svoje hčere, kar naj bi skušala prikriti s prijavo o izginotju. Policija je v drobovje preverila vse stike družine, iskali pa tudi morebitne sovražnike, ki bi se hoteli z ugrabitvijo maščevati. Ko je niso našli, so postajale vse glasnejše navedbe, da so jo ugrabili. Trojica iz Sarajeva je na omrežju objavila posnetek, na katerem so za informacije o punčki zahtevali 25.000 evrov. Trdili so, da je v neki kleti. Ko jih je policija prijela, so se branili, češ da so se le šalili. Na določeni točki je za deklico rumeno tiralico razpisal Interpol, iskali so jo tudi slovenski policisti in drugi v tujini. Nekaj dni po izginotju se je na spletu pojavil videoposnetek s tramvajske postaje na Dunaju, na katerem naj bi bila Danka. Izkazalo se je, da gre za Romunko, ki je potovala s svojo mamo. V določenem trenutku pa je policija prijela dva osumljenca, od katerih je eden že skoraj takoj priznal krivdo.
Zakaj ne povedo, kje je truplo?
Petdesetletna Dejan Dragijević in Srdjan Janković sta jo, pijana, povozila s službenim avtom lokalnega komunalnega podjetja, in to le nekaj minut zatem, ko je deklica odtavala z domačega dvorišča. Dragijević, ki je sedel za volanom, sploh ni vedel, da jo je povozil, dokler mu sodelavec tega ni povedal. Mislila sta, da je mrtva, vrgla sta jo v prtljažnik in se peljala na smetišče, da bi jo tam odvrgla. Malčica se je na poti zbudila, Dragijević jo je z golimi rokami zadavil, kar je priznal tožilstvu. Pustila sta jo na divjem odlagališču, potem pa šla v službo, kot se ne bi nič zgodilo. Eden od njiju se je nekaj ur kasneje celo pridružil iskalni akciji. Kasneje se je izkazalo, da je eden od njiju (ali pa Dragijevićeva brat in oče Rado) premaknil truplo. A nihče noče povedati, kam. Preiskavo je dodatno otežila (naravna) smrt brata Daliborja, ki je umrl na policijski postaji. Za vse vpletene se je takrat začela nova kalvarija. Začeli so iskati truplo. Kljub temu da gre za neugoden in pretežno poraščen teren, pa si nihče ni mislil, da bo delo tako težavno in dolgotrajno.
Ljudje so vse bolj zaskrbljeni, da ga sploh ne bodo našli. A zakaj osumljenca ne bi hotela razkriti lokacije trupla? Srbski mediji poročajo, da morda zato, ker bi jima najdba še dodatno otežila sodni postopek. Možno je namreč, da ga je tisti, ki ga je premikal, zažgal ali pa z njim storil kaj drugega groznega. Morda pa osumljenca tudi upata, da bi jima jo brez trupla uspelo odnesti z nižjo kaznijo, ne z dosmrtnim zaporom brez možnosti pogojnega odpusta. Ker sta bila tako Dragijević kot Janković v času umora deklice pijana, sta po poročanju srbskih medijev najprej vztrajala, da se sploh ne spomnita, kaj sta storila. To bi bilo v teoriji verjetno mogoče, a zelo nenavadno, saj se je vsaj Dragijević spomnil vseh drugih podrobnosti tistega dne. Mogoče pa je tudi, da sta truplo zadnja premikala njegova brat in oče – eden je mrtev, drugi pa s policijo ne govori.
Dovolj dokazov za obsodbo
Po navedbah strokovnjakov ta teorija stoji na trhlih nogah, saj naj bi imeli dovolj drugih dokazov, zaradi katerih ne bosta nikoli več svobodno dihala. Imajo priznanje Dragijevića, v službenem avtu komunalnega podjetja, s katerim sta deklico povozila, so našli Dankino kri, dodaten dokaz naj bi bili tudi GPS-podatki tega avta, kakor tudi podatki na njunih mobitelih, ki so jih dobili s pomočjo analize baznih stolpov. Na kraj zločina ali vsaj v bližino naj bi jih policija postavila tudi s pomočjo posnetka vsaj ene nadzorne kamere. Odvetnik Predrag Savić je za tiskovno agencijo Tanjug dejal, da bo pregon osumljenih za umor mogoč, tudi če ne najdejo dekličinega trupla. »Na osnovi vseh dokazov lahko ustvarijo rekonstrukcijo nesreče, s katero bi ugotovili, da deklica pri hitrosti 20 kilometrov na uro v trčenju ne bi umrla. To bi dokazalo, da je Danka umrla tako, kot je eden od osumljenih že priznal,« je pojasnil odvetnik. Za sodni postopek bi bilo seveda najbolje, da truplo najdejo, saj bi obdukcija pokazala natančen vzrok smrti. »Dankinega trupla ne bodo nikoli nehali iskati. Ni roka, po katerem bi preiskavo zaključili. Žive ali mrtve osebe ostanejo na seznamu pogrešanih, zato jih policija išče še naprej. Verjetno le malce manj intenzivno kot te prve dni. A primera ne bodo nikoli zaprli,« je v pogovoru za portal Nova.rs pojasnil nekdanji beograjski kriminalist Dra
giša Remović.
Dekličina družina po tihem še vedno upa, da je njihov angelček še živ. Dokler ne najdejo trupla, upanje v njih še lahko tli. Dekličin dedek Milan je v pogovoru z novinarjem Telegrafa to potrdil: »Še vedno sem v šoku. A ker ni nobene prave sledi, še vedno upam, da jo bomo našli.« Po drugi strani je mama enega od osumljenih prepričana, da je nedolžen. »Podtaknili so mu,« je za medije potožila Svetlana Dragijević, ki se ji je te dni podrl svet. Starejši sin je priznal umor deklice, mlajšega Daliborja je v pridržanju na policijski postaji izdalo srce, v priporu pa je tudi njen mož Rado, ki naj bi pomagal pri skrivanju trupla. Da je malčica še živa, so prepričani mnogi zagovorniki teorij zarot. Prepričani so, da jo je nekdo ugrabil in jo prodal dalje kakemu pedofilu …