Pot sta našli na ekološkem vrtu
Na zeliščnem vrtu Majnika se bohoti okoli 150 zelišč in dišavnic – Pred šestimi leti sta ga Majda in Katja Temnik razširili v pravo kmetijo
V Žičah, nedaleč od Žičke kartuzije, starega samostana kartuzijanov, ki so ga domačini od nekdaj imenovali Zajcklošter, se v zeliščnem vrtu Majnika vsako leto bohoti kakšnih 150 zelišč in dišavnic. Od tistih najbolj razširjenih in poznanih, kot so meta, melisa, kamilica, rožmarin ali sivka, do takih, za katere marsikdo prvič sliši. Zelišče življenja, rožni koren, sveta bazilika, brškin, argentinska meta so le nekateri med njimi. Ko je Majda Temnik pred 20 leti dobila možnost, da se upokoji, ni omahovala. Stopila je na pot, ki jo je od nekdaj veselila, in iz divjine na svoj vrt presadila prva zelišča, kakršna je materina dušica, ter postavila temelje vrta in kmetije Majnika. Leta 2010 se ji je pridružila še hči Katja in danes s skupno, močno družinsko energijo pišeta zgodbo, ki spreminja življenja in prepričanja ljudi ter dokazuje, da so v kmetijstvu mogoči tudi drugačni načini delovanja.
Neskončno veliko časa
Zeliščni vrt in kmetija Majnika namreč nista tradicionalna vrt in kmetija. Majda in Katja kmetujeta ekološko in po načelu biodinamike, obenem je njun vrt postal prava učilnica na prostem. Učilnica o najrazličnejših rastlinah, o odnosih med ljudmi in naravo ter o ljudeh samih. Na kmetiji ne pridobivata le produktov, kot so čaji, kalčki, zeliščna sol in hidrolati, temveč izvajata tudi različna izobraževanja, od prvih korakov zeliščarstva do pomena avtohtonih semen in bidinamike, vodita socialne projekte, sodelujeta s šolami in vrtci ter skrbita za zeliščni vrt v Žički kartuziji. Njuno vodilo je preprosto: pokazati in dokazati, da je hrano mogoče pridelati na zemlji in pod milim nebom, čeprav se vedno bolj ustvarja prepričanje, da to ni več mogoče. Ko se je Majda po moževi smrti upokojila, je imela 50 let in kar naenkrat neskončno veliko časa. »Takrat sem si rekla: zdaj se lahko posvetim vsemu, kar me veseli. Na zemlji sem vedno rada delala, saj sem odraščala na manjši kmetiji, tudi nad zelišči sem bila od nekdaj navdušena. Ko sem v srednji šoli dobila prvo nagrado za učni uspeh, sem si kupila knjigo Richarda Willforta Zdravilne rastline in njih uporaba. Toda prišla sta študij in družina, časa je zmanjkovalo za vse,« je spregovorila Majda, ki je kot kemijska inženirka delala v različnih podjetjih in zadnja leta pred upokojitvijo tudi poučevala.
Ko se je upokojila, je postala tudi vodnica po zeliščnem vrtu na dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah. Tam je opazila, da je zanimanja med ljudmi za zelišča ogromno. »Otrokoma sem takrat dejala, da bi, če bi imela možnost, uredila zeliščni vrt za oglede,« se spominja Majda. Te besede so se kmalu uresničile, ko ji je sosed dal v najem zemljo, da je lahko na njej oblikovala svoj vrt. Nato so se, tako se zdi, stvari začele odvijati kar same od sebe, s tokom življenja. Zanimanje za zdravo hrano in težave z artritisom so Majdo privedli v svet kalčkov, ki sta jim Majda in Katja zvesti še danes. V tem času sta razvili svojstven in zelo učinkovit način gojenja kalčkov. Kot priznavata, bi lahko, če bi bili tržno naravnani in ju ne bi vodil še neki globlji namen, živeli samo od kalčkov. Toda zanimanje in delovanje mame in hčere je veliko širše.
»Ko sem izvedela za Meto Vrhunc, ki je pri nas razširila vedenje o biodinamiki, sem se udeležila njenih tečajev. Tam je vedno pripravila enolončnice, ki so bile božansko dobre. Nekoč sem jo vprašala, kako ji to uspe, in njen odgovor je bil enostaven: 'Vanjo dam, kar zraste na vrtu, in svojo zeliščno sol.' Tisto leto sem za novoletna darila tudi jaz naredila zeliščno sol ter jo podarila sorodnikom in prijateljem. Bila jim je všeč in ker so se vračali ponjo, je nastal najin naslednji izdelek, zeliščna sol. Veste, nikoli nisva imeli nekega načrta, da greva v ekološko proizvodnjo, biodinamično kmetovanje ali zelišča, ker je to tržna niša. Vse se je zgodilo samo od sebe,« pravi Majda.
Iskala svojo pot
In tudi to, da se ji je pridružila Katja, nekdaj profesionalna košarkarica, članica slovenske reprezentance in kapetanka, ki je zadnja leta pred vrnitvijo v Žiče igrala košarko v Italiji in Španiji. Da bo kdaj kmetovala, ni nikoli sanjala, saj jo je zanimal svet. Toda obenem se je, ko je lektorirala mamina predavanja, začela srečevati z zelišči, čeprav na daljavo. Vedno bolj zanimiva so ji postajala. »Najbolj me je pritegnila antropozofija, duhovna znanost, iz katere izhaja biodinamika. Toda dokler sem se ukvarjala le s košarko, nisem imela časa za to, fokus je bil drugje in živela sem drug način življenja. Vendar sem bila že kot otrok povezana z naravo in ta povezava ti ostane, to so živi odnosi. Če te najprej fascinirajo mesta, pozneje začutiš potrebo po drugačnem življenju. Ko sem zaključila s košarko, sem iskala svojo pot,« iskreno spregovori Katja. Našla jo je doma, na maminem vrtu in v biodinamiki.
Terapevtska zemlja
Od takrat se je marsikaj spremenilo. Ustvarili sta prodajno mrežo in danes je mogoče njune izdelke kupiti prek spletne trgovine, pri njiju doma, v najrazličnejših ekoloških trgovinah in trgovinah z zdravo prehrano ter tudi pri velikih trgovcih. »Vse, kar imamo, se je razvilo iz maminega zanimanja ter sedaj tudi mojega in vseh zaposlenih. Hidrolate smo začeli delati, ker vseh rastlin nismo mogli posušiti in je Marjeta, naša zaposlena, predlagala, da bi delali hidrolate. Ker imamo vrt tudi v Žički kartuziji, smo pred kratkim predstavili no
vo, butično linijo izdelkov Zajcklošter, ki bo vezana samo na zelišča, ki jih pridelujemo tam,« pojasni Katja. Ker imata obe z mamo zelo radi izobraževanje, sta na kmetiji vpeljali veliko različnih projektov. »Z različnimi izobraževalnimi dejavnostmi smo začeli okoli leta 2012. To so turistični ogledi vrta, ogledi dobrih praks, izobraževanja za NPK za zeliščarja, tečaji. Izvajamo socialne projekte, v katere vključujemo različne ljudi, tudi ljudi s posebnimi potrebami. Morda mi je to ostalo še iz športa. Tudi Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije, je dejal, da zemlja zdravi ljudi s posebnimi potrebami in da oni zdravijo zemljo. Kajti delo na zemlji je res terapevtsko, za vse. Ko sem še prevajala in veliko gledala v računalnik, sem komaj čakala, da mi je mama dala kaj za pleti. Po tem sem povsem drugače spala,« pripoveduje.
Pred šestimi leti se je zeliščni vrt Majnika razširil v kmetijo, veliko šest hektarov, kjer imajo tudi nasad lešnikov, visokodebelna drevesa in zelenjavni vrt. »Kmetijo smo kupili tudi zato, da pokažemo neki model tega, kako je tudi v prihodnje hrano mogoče pridelati pod milim nebom in na zemlji. Ne glede na razmere. Ustvarja se namreč atmosfera prepričanja, da to ni več mogoče, da je hrano mogoče pridelovati samo še v rastlinjakih in laboratorijih. Toda to ni res in veliko nas je, ki znamo delati drugače, ki se širimo in ne propadamo,« poudarja Katja.
Tudi zato, ker tisto, kar Majda in Katja Temnik delata in o čemer govorita, tudi živita. Ker svojega znanja ne skrivata, temveč ga delita med ljudi, ker jima vrt in kmetija ne pomenita službe, temveč način življenja. »Košarko sem imela strašno rada, živela sem za ta šport, tudi prevajam rada, toda vse to je služba. Tu pa se počutim doma in preveva me notranji občutek, da je to moje življenje,« še doda Katja Temnik.