Z mesarstvom se ukvarja že četrta generacija
Mesarija Mlinarič v Lescah je eno najstarejših družinskih mesarskih podjetij na Gorenjskem – Tradicijo mesarstva prevzema že četrta generacija – Ponosni so na svoj lokalni gorenjski želodček s proseno kašo
Leta 1930 se je Jožef Mlinarič izučil mesarske rokodelske obrti pri mojstru v Trbovljah, leta 1938 pa ga je ljubezen vodila na Brezje, kjer je prevzel Mesarijo Frelih in jo preimenoval v Mesarijo Mlinarič. To je potem njegov sin, prav tako Jožef, leta 1969 preselil v Lesce, kjer je še danes. V devetdesetih letih se je mesarija iz obrtniške delavnice preobrazila v d. o. o., ki ga je Jožef vodil do svoje smrti leta 1998, ko je vajeti družinskega podjetja prevzel njegov sin Jože. Ta je iz področja tudi diplomiral in postavil nove proizvodno-prodajne prostore, kjer danes predelujejo meso in mesne izdelke iz svinjine, govedine in perutnine. Po 25 letih vodenja družinskega podjetja Jože počasi posel predaja svojim otrokom, torej četrti generaciji.
Zanašajo se na tradicijo
Mesarija Mlinarič 98 odstotkov mesnih izdelkov in mesa prodaja v Sloveniji, stranko imajo še v bližnjem Beljaku. »Večino prodamo lokalno, sploh sveže meso, kar pa je izdelkov, med njimi tudi kranjska klobasa, se prodajajo prek večjega diskonta po vsej državi,« pojasni Jože Mlinarič. Zanašajo se na tradicijo, tudi pri receptih, zato gredo iz njihovih rok preizkušeni izdelki. Skozi leta so se izoblikovali njihovi najprepoznavnejši: kranjska klobasa, pri kateri so med večjimi proizvajalci v Sloveniji, domača klobasa z vsebnostjo govedine in gorenjski želodček s kašo. »Slednji je zelo lokalno prepoznan, na obmo
čju Lesc, Radovljice, Bleda,« opiše sogovornik.
Pri Mlinariču naredijo približno 400 ton izdelkov na leto, nekaj manj kot 50 ton je kranjske klobase. Gre za njihov vodilni izdelek, saj imajo v svoji ponudbi še 50 do 60 drugih. »Klobasa je imela skozi leta dober status. Trudimo se, da jo vseskozi delamo kakovostno, in to se nam obrestuje,« pravi Mlinarič in dodaja, da je kranjska klobasa z zaščiteno recepturo, promocijo prepoznana kot proizvod višje kakovosti. Nekateri potrošniki medtem bolj gledajo na ceno, pri čemer po Mlinaričevih besedah kranjska klobasa ni v igri.
Kakovostne sestavine prinesejo kvaliteto izdelka
Katero klobaso pa ima sam najraje? »Kot je namen,« odgovarja Mlinarič. Če gre za jed ob veliki noči, je to domača klobasa, če gre za popoldansko malico ali kosilo, kranjska klo
basa. »Vse, kar izdelujemo, je tudi na krožniku naše družine,« še pove sogovornik. Tudi za proizvodnjo ne ve, da bi imeli v njej kakšnega vegetarijanca. Tako za klobaso kot za hrenovko Mlinarič pravi, da sta tradicionalni, in če ju delaš iz kakovostnih sestavin, sta to kvalitetna izdelka, obstajajo pa cenejše zamenjave, ki kvarijo dobro ime teh mesnih proizvodov. »Ko hrenovko skuhamo in jo prelomimo, mora počiti, ne sme biti gumijasta,« razloži sogovornik.
Mlinaričevi izdelki ne romajo le v trgovine, temveč tudi v restavracije, gostilne in hotele po vsej Sloveniji. Med njimi je tudi radovljiška Hiša Linhart, kjer so v sodelovanju s chefom Urošem Štefelinom, nagrajenim z Michelinovo zvezdico, ustvarili jedi iz kranjske klobase. Klobase bomo ocenjevali konec maja na Čatežu, tokrat pa z vami delimo poseben recept, ki pritiče »čokoladni Radovljici«, za pralineje s kranjsko klobaso.