Očetu in mami bodite v oporo, če vas bosta prosila za pomoč

Nesoglasja in prepiri med starši so vir trpljenja slehernega otroka. Če konflikt vztraja daljše obdobje, neredko pusti negativne posledice v otrokovi duševnosti. Še zlasti problematično je, če je v paru ženska tista, ki ima težave z obvladovanjem svojih impulzov, predvsem zato, ker v najzgodnejšem obdobju običajno mati nosi največjo skrb za otroka. Kakovost tega odnosa je odločilna za celotno otrokovo psihično strukturo.

Nekoliko pozneje, okoli petega ali šestega leta, postane za deklice zlasti pomemben odnos z očetom (ali kakšno drugo bližnjo osebo moškega spola, ki prevzame vlogo očeta). Deklica usmeri hrepenenje v očeta in začne tekmovati z mamo za njegovo ljubezen. To je vir konfliktov med hčerko in mamo, ki se neredko prenesejo v poznejše odnose, ki jih ima dekle z osebami ženskega spola, denimo s taščo.

Z vašo mamo se ne da pogovoriti, ste napisali, ker se takoj začne prepirati. Oče je tisti, ki mora trpeti njene izbruhe. Verjetno ste z njim sočustvovali, ko ste še živeli skupaj, in iz vaše pripovedi lahko razberemo, da še vedno čutite podobno. Verjetno ste mu želeli boljšo partnerko. Vendar vaš oče ni zmogel dovolj poguma, da bi zapustil mamo. Celo dovolil je, da ga je žalila vsepovprek.

Danes sta starša stara več kot 70 let. Sprašujete, kam naj se oče obrne po pomoč. Je bilo to očetovo vprašanje? Občutek imam, da ni oče tisti, ki se sprašuje o tem, ampak ste to vi. Skrbi vas zanj in radi bi mu pomagali. Mama postaja namreč vedno bolj težavna in še invalidna je.

Glede težav s telesnimi boleznimi se bo treba obrniti na osebnega zdravnika. V nujnih primerih pa na urgentno zdravstveno pomoč.

Glede psihičnih težav se, razen v primerih, ko vidimo, da oseba ogroža svoje zdravje in življenje ali zdravje in življenje drugih oziroma namerno povzroča premoženjsko škodo, mora vsak posameznik odločiti sam, kdaj potrebuje pomoč. Tudi v tem primeru se lahko obrne na osebnega zdravnika, ki mu predpiše pomoč ali ga usmeri k zdravniku specialistu. Lahko pa si poišče še druge oblike pomoči, denimo zasebno psihoterapevtsko pomoč ali v nujnih primerih urgentno psihiatrično pomoč. Torej, če oče potrebuje psihično pomoč, mora biti o tem najprej sam prepričan in si jo mora želeti. Najbrž ste mu že dejali, naj si jo poišče, vendar vas ni poslušal. Vaš oče se je naučil potrpeti in najbrž si ne predstavlja, da bi zapustil ženo. Če tega ni storil doslej, najbrž tudi v prihodnje ne bo. Poleg tega je gospa z leti postala invalidna in si verjetno misli, da bi bilo to neetično. Za mamo velja podobno: sama si mora želeti psihične pomoči – razen v skrajnih, prej opisanih primerih.

Svetujem vam, da se sprijaznite z dejstvom, da so vaše možnosti vplivanja na starše zelo omejene. Vem, da vam ni vseeno, sploh za očeta, toda starši so še pri močeh in polno odgovorni zase. Največ, kar lahko storite za očeta in mamo, je, da jima daste vedeti, da vas skrbi zanju in jima boste priskočili na pomoč, če vas bosta prosila zanjo.