Dan depresivnih
Danes je svetovni dan duševnega zdravja, ki ga praznujemo že osemindvajsetič. Je torej le leto dni mlajši od naše nekdaj tako lepe in idilične Slovenije. Naključje? Niti ne, dohtarji nam dokazujejo, da kar tretjina Slovenk in Slovencev trpi zavoljo različnih duševnih motenj, v prvi vrsti je zanje kriva depresija. Te pa je čedalje več, najbolj nanjo vplivajo razmere, v katerih živimo. Domače študije še ni pri roki, sposodil si bom najnovejšo ameriško. Po zaslugi pandemije kar trikrat več Američanov izpolnjuje prav vse pogoje za postavitev diagnoze depresija. Ali konkretneje: pred letošnjim marcem je raziskava, v katero je bilo vključenih 5000 odraslih oseb, pokazala, da je med njimi 8,5 odstotka depresivnih; nekaj mesecev kasneje se je ta številka dvignila na neverjetnih 28 odstotkov. Ob njih pa jih je še dodatnih 25 odstotkov kazalo nekolikanj blažje depresivne znake. Verjamem, da je slika v Sloveniji dokaj podobna. Navsezadnje ima tudi deželica pod Alpami tako virus kot svoje trumpe.
Ne vem sicer, ali so snovalci današnjega volilnega kongresa Socialnih demokratov dogodek namenoma umestili prav na svetovni dan duševnega zdravja, a možno je tudi to. Depresivnih v esdeju je veliko, čedalje več, celo z razlogom. In ne verjamem, da jih bo po današnjem kongresu kaj manj. Kvečjemu obratno. Kot da stranka nima, ne zmore ali pa ne zna najti osebe, ki bi jo popeljala iz sive poprečnosti. A to je njen problem. Naš, skupni je, da je bila pomemben del vlade, ki je Sloveniji na lestvici ekonomskih svoboščin priborila
Zgolj naključje, da današnji volilni kongres SD poteka prav na svetovni dan duševnega zdravja?
vsega 62. mesto. Da je pred nami celo naša južna soseda Hrvaška in da nam za vrat dihajo vsi ostali stanovalci eks Juge. Dobesedno. V zadnjem desetletju se je denimo ekonomska svoboda pri nas povečala za komaj zaznavne 0,09 točke, pri Hrvatih za 0,78, Makedoncih 0,42, Črnogorcih 0,47, Bosancih 0,41, pri Srbih celo za 1,03 točke. Če nemara ne veste, manj učeno ime za ekonomsko svobodo – lestvica pa je narejena na podlagi kar dvainštiridesetih kriterijev – je blaginja. Ta pa je pri nas očitno še vedno in vse bolj privilegij izbrancev.
Vse to in dodatno še poročilo Unicefa o blaginji otrok, ki nas na področju njihovih stisk uvršča v spodnjo polovico obravnavanih držav, me je na današnji svetovni dan duševnega zdravja pahnilo med duševne bolnike. Diagnoza: depresija.