Umrl po padcu v gnojno jamo
Tragična delovna nesreča v Idriji Upokojenec Igor Kosmač je spravljal drva
IDRIJA • Četrtek se je ravno prevesil v drugo polovico dneva, ko so gasilce PGD Idrija obvestili o delovni nesreči; zgodila se je v neposredni okolici Idrije. Pri priči so odhiteli na pomoč. Morali so po ozki Prešernovi ulici strmo v breg, na Čerinovše, kot se reče temu hribovskemu predelu, s katerega se je ob jasnem vremenu lepo razgledovati tako tja dol v Idrijo kot v nasprotni Kovačev Rovt. Da pa bodo na kraju nesreče tako nemočni, tega niso mogli slutiti, tega ni mogel slutiti niti njihov poveljnik Andrej Bezeljak. »Takoj smo pomagali idrijskim reševalcem pri reanimaciji poškodovanca, a je kljub trudu vseh vpletenih že na kraju samem umrl zaradi poškodb,« nam je povedal po telefonu.
Na Čerinovšah je bilo v četrtek nadvse delovno. Na vrhu hribčka je namreč mogočna Kosmačeva kmetija in 65-letni Igor Kosmač, pred penzijo je bil šef izmene v orodjarni, je skupaj s prijateljema za gospodarskim poslopjem spravljal drva na motokultivator s prikolico. Delovni stroj (frezo) je že kmalu zatem pripeljal za omenjeno gospodarsko poslopje, se tam zaustavil ter se namenil mimo gnojne jame. »Ker pa je bil prehod med delovnim strojem in jamo preozek, je ob držanju za stranico nakladalnega dela motokultivatorja nenadoma izgubil ravnotežje in padel vznak,« smo izvedeli na novogoriški policijski upravi. Kosmač je izgubil ravnotežje in padel čez betonski zid na betonska tla omenjene gnojne jame, najprej meter in še nekaj globoko, potem pa ga je odneslo še za dodaten meter in pol globlje. Pri čemer je nesrečno trčil z glavo in izgubil zavest. Poškodbe glave so bile žal prehude, pa čeprav so mu bližnji priskočili že v trenutku na pomoč.
Odšel človek brez napake
Policisti PP Idrija so tujo krivdo izključili in bodo o vseh ugotovljenih dejstvih s pisnim poročilom obvestili Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Zdravnik je odredil tudi sanitarno obdukcijo.
Naslednje jutro je najbližja soseda Zdenka Plesničar objokovala zlo usodo, ki se je tako grdo poigrala z njenim najljubšim sosedom. Na jok ji je šlo vsakič, ko se je spomnila na človeka, ki bi moral že v kratkem, kot je dejala, na operacijo kolena. »Nemara je tudi to botrovalo tragediji,« je premišljevala. Potem je dodala: »Napišite, prosim, da je šlo za izjemnega človeka, ki je vsakomur pomagal, pa saj ni prav nobene hiše v bližini, kjer ne bi bili deležni njegove pomoči. Napišite tudi, da je bil Igor zmeraj dobre volje, da je vice
stresal iz rokava in da ni bil prav z nobenim v konfliktu. In ne le da je bil v službi tako spoštovan, Igor je bil tudi prekrasen družinski človek.« Za osebo brez napake še najbolj žaluje najožja družina, žena Francka, hči Sabina in sin Miha.