Aleševe enolončnice iz steklen nega kozarca
Mnogi gostinci so zaprli vrata, med tistimi, ki ne mirujejo, je chef Gostišča Draga
sta postavila stara mama Milka in stari oče Anton. Imela sta hlev in malo krompirja. Potem je moj oče Janez začel dodajati različno zelenjavo. Nekako leta 1989 je poleg krompirja na prigovarjanje prijatelja posadil prvo kitajsko zelje. Pozneje smo nabor poljščin samo širili in danes imamo kakih 25 vrst zelenjave. Večina zelenjave, razen krompirja in še nekaterih poljščin, seveda ni pridelane v velikih količinah, no, po nekaj deset kilogramov vsake nam pa že zraste,« pripoveduje Tina
Likozar s kmetije Likozar, ki jo najdemo na robu gorenjske vasice Voklo, to je čisto blizu Šenčurja.
Kmetovalka in gostinec
K temu, da se je nabor doma pridelane zelenjave v zadnjih letih samo še povečeval, je veliko prispeval njen partner
Aleš Tavčar, chef Gostišča Draga (Begunje na Gorenjskem, Radovljica). Ko govori o tem, da so gostilne zaprte že od srede oktobra, kar ne more prehvaliti razumevanja Turističnega društva Begunje, ki je lastnik gostišča. »Ker ne moremo kuhati oziroma imeti gostov, smo se dogovorili, da v teh mesecih ne bo treba plačati najemnine,« razumevajoče lastnike gostišča pohvali sogovornik.
Aleš Tavčar je eden od tistih kuharjev, ki ne znajo mirovati, temveč so vedno v lovu za novimi izzivi, priložnostmi in recepti. In ker novi recepti zahtevajo tudi novo zelenjavo, se je pestra zelenjavna ponudba z domačije Likozar samo še povečevala. Kakšni so časi, v katerih živimo, za gostince? »Težki. Sproti iščemo možnosti, kako se prilagoditi,« je iskren sogovornik, ki je konec minulega leta začel nekaj povsem novega: v steklene kozarce je začel pakirati domače enolončnice, v katere rade zaidejo tudi vrtnine s kmetije Likozar.
Samo pogreješ
Tako zdaj v steklen kozarec zapakira divjačinski ali goveji golaž, segedin in bograč, goveje vampe ter bolonjsko omako. »Jedi, shranjene v kozarcih, nam pridejo prav, ko nimamo časa ali pa za rezanje, mešanje in kuhanje nismo razpoloženi,« pravi o jedeh, pripravljenih iz sestavin lokalnih dobaviteljev, chef Aleš Tavčar. Morda niti ne bi bilo treba zapisati, a vseeno: vse so pripravljene brez konzervansov in ojačevalcev arome, obstojnost pa iznajdljivi chef doseže s sterilizacijo kozarcev, saj vse steklene kozarce, ko jih napolni z jedmi, še 80 minut greje na 120 stopinjah Celzija. Ko takšno jed želiš pogreti, jo bodisi preložiš v lonec in pogreješ na rahlem ognju, lahko pa v vodni kopeli pogreješ kar cel kozarec.
In kje lahko kupimo inovativne jedi v kozarcih? »Trenutno jih prodajamo prek spleta oziroma facebooka Gostišča Draga, po novem so na voljo tudi na policah trgovine Korotan v Struževem pri Kranju. Ker vedno iščemo nove načine, kako priti do kupcev, se trenutno že dogovarjamo z manjšimi trgovinami, v katerih je prostora za lokalne izdelke, da tudi tam ponudijo naše jedi v kozarcih,« našteje iznajdljivi chef Aleš Tavčar, ki ima begunjsko Gostišče Draga v najemu že točno 11 let.
Pisane vložnine
A to še ni vse, kar nastaja v kuharski delavnici iznajdljivega kmetovalsko-gostinskega dvojca. Tu so še Tinine vložnine, o katerih Tina Likozar pojasni: »Pred približno šestimi leti, ko sem bila na drugi porodniški, sem se začela ukvarjati z vlaganjem. Najprej so bile to vložnine le za domačo porabo in za gostišče, potem pa smo jih ponudili kupcem.« Nastajajo po starih recepturah: »Recepte za vlaganje sem dobila pri moji mami Nadi in Aleševi mami Zorki. Moja prva vložnina so bile kisle kumarice, nato so sledili feferoni in paprika, danes vložim tudi rdečo peso, stročji fižol in sataraš. Pripravim še dva namaza ter tudi več marmelad iz domačega sadja.« Tinine vložnine so na prodaj prek spletne strani Gostišča Draga, kaj vse je trenutno v ponudbi, pa iznajdljivi gorenjski par objavlja še na facebooku kmetije Likozar.