Barve in obleke brez spola Na eks
Ameriški modni oblikovalec Virgil Abloh (40), ki je ulična oblačila uveljavil v svetu visoke mode, se je v sklopu poletno-pomladne kolekcije na modnem tednu ( fashion week) v Parizu odločil premikati meje oziroma bolje rečeno – brisati meje. V najnovejši kolekciji modne hiše Louis Vuitton je v moško kolekcijo vključil tudi krila in obleke, ki jih je širša družba večinoma vajena na osebah ženskega spola. S tem je želel razbiti spolno stereotipnost oblačil, saj kosi blaga nimajo spola. Odmevna modna revija je naletela na precej pozitivnih odzivov, v konservativnejših krogih pa so se že tradicionalno zgražali. »Zastareli ideali, kot so pravila oblačenja in spol, zbledijo v korist univerzalnega klica za mir in ljubezen,« je zapisal Abloh, oblikovalec, ki namreč poziva k temu, da se ločevanje ženskih in moških oblačil konča. Po njegovem mnenju bi bilo to v korist pristopu, ki bi v središče postavil človeka oziroma osebo. Da zvezdniki podpirajo brisanje mej in svobodnejše izražanje glede oblačil, ni nič novega. V zadnjem času se jih je precej obleklo v spolno nevtralna oblačila, krasili pa so tudi naslovnice revij. Gre predvsem za umetnike mlajše generacije, ki so z družbenimi stereotipi manj obremenjeni, mladi pa se z njimi lažje poistovetijo. Spolno nedoločljivo revolucijo vodijo pripadniki tako imenovane generacije Z, kot so Harry Styles, Billie Eilish in Lil Nas X. Povpraševanje po spolno nevtralnih izdelkih pa po podatkih na trgu strmo narašča.
Celo Stella McCartney, slavna modna oblikovalka in hči legendarnega beatla, je ustvarila spolno nevtralno linijo, ki ji je nadela ime
Shared. Pa tudi modna hiša Gucci je na svoji spletni strani vzpostavila posebno sekcijo MX,
v kateri nastopajo zgolj manekeni in manekenke, ki se identificirajo kot nebinarne osebe. Ta sekcija promovira koncept, da sta moškost in ženskost relativna koncepta. Valu fenomena se je pridružil tudi priznani modni oblikovalec Marc Jacobs, ki je eno od kolekcij, poimenovano Heaven, namenil »fantom, ki so dekleta, in dekletom, ki so fantje, ter tistim, ki niso nič od tega«. Na tem mestu velja omeniti tudi priljubljeno verigo z oblačili Abercrombie & Fitch, ki je že napovedala, da bo izdala spolno vključujočo kolekcijo.
Da ne gre zgolj za modno muho oziroma tržno-potrošniško nišo, pa pričajo nekatere druge sorodne akcije, ki se dogajajo po svetu. V Španiji so denimo nekateri profesorji in dijaki
ter študenti začeli nositi krila, da bi izrazili solidarnost z žrtvami nasilnežev v šolah. Lani oktobra je namreč 15-letni dijak Mikel Gómez prišel v šolo v krilu, da bi izzval družbene vloge in podprl pravice žensk. A ker ozkogledi učitelji njegove akcije niso razumeli, so ga peljali k psihologu. Gómez je nato svojo izkušnjo posnel na priljubljeni mobilni aplikaciji tiktok, ki ima že skoraj milijardo uporabnic in uporabnikov,
ter tako zgodbo ponesel v svet. Naletela je na številne pozitivne odzive, število ogledov pa je že preseglo več milijonov.
Gómezov viralni video je nato sprožil gibanje, ki ga je posnemalo na stotine mladih Špancev: v znak solidarnosti so 4. novembra lani za v šolo oblekli krila. Zdaj so se akciji pridružili še učitelji, organizirala pa se je tudi nova skupina študentov, tokrat z Inštituta Johana Carballeire, ki v šoli nosi krila vsak četrti dan v mesecu. Član skupine je za španski časnik Público dejal, da jih v šoli vedno učijo o matematiki, zgodovini in jezikih, a nikoli o nečem tako pomembnem, kot je enakost.
Da zvezdniki podpirajo brisanje mej in svobodnejše izražanje glede oblačil, ni nič novega.
Podobne diskusije in premiki se v zadnjih letih dogajajo tudi na področju otroških igrač. Tam je spolna stereotipnost povezana predvsem z barvami, igrače pa so v trgovinah večinoma »strogo« ločene na tiste za deklice in tiste za fante. O vplivu modre in roza barve na vzgojo otrok naj se izrečejo psihologi, na tem mestu pa se lahko vseeno vprašamo, ali je pošteno, da so otroci, ki se ne želijo igrati z igračami, ki jim jih določata družba in industrija, stigmatizirani in prikrajšani. »Iščete za fantka ali punčko?« je eno od najpogostejših vprašanj, ki jih slišite iz ust prodajalk ali prodajalcev, če zaprosite za pomoč pri izbiri igrače za otroka. Moramo pri dečku, ki si želi roza skiro, res za vsako ceno vztrajati, da mu kupimo modrega? Ko potrošniki tiho sodelujejo pri tržniških manipulacijah, ki vsiljujejo stereotipe, dajejo družbi napačen signal. V tujini sicer že delujejo številne organizacije, ki opozarjajo na problematičnost pojava 'pinkifikacije'. Med slednjimi je denimo Let Toys Be Toys (Pustimo igračam, da so igrače) in Pinkstinks (Roza groza). Obe se zavzemata, da bi izdelovalci igrač in industrija oglaševanja prenehali omejevati otroške interese s tem, da promovirajo nekatere igrače in knjige kot primerne samo za deklice, druge pa samo za dečke.