Zamenjali smo kar devet valut
LJUBLJANA • Slovenci smo lahko ponosni na svojo bančno zgodovino. Malokdo to ve, ampak razvoj bančništva se je pri nas začel sočasno kot v drugih evropskih državah. Tako je ob odprtju Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije, ki predstavlja bančno dediščino na Slovenskem vse od leta 1820 pa do danes, dejal Blaž Brodnjak, predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje dediščine. Dodal je, da je bila naša prva denarna institucija, leta 1820 ustanovljena Kranjska hranilnica, šele druga v takratni Avstro-Ogrski: »In bolj ko se je razvijalo bančništvo, bolje je lahko podpiralo gospodarstvo in hitreje je lahko to raslo, s tem pa se je razvijala in napredovala tudi družba.«
Dve leti iskanja »Veselim se, da smo Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, po dobrih dveh letih iskanja artefaktov, zbiranja zgodb, snovanja koncepta in ne nazadnje gradbenih del predali javnosti,« je poudarila Irena Čuk, direktorica Zavoda NLB za upravljanje kulturne dediščine. »Ne bi ga bilo brez izdatne podpore NLB, pod okriljem katere deluje, predsednika uprave in preostalih njenih članov, nadzornega sveta ter številnih sodelujočih v projektu, ki so s svojim trudom, znanjem in zagnanostjo poskrbeli, da naša bančna zgodovina ne bo pozabljena. Pa ne le da ne bo pozabljena – še naprej jo bomo pisali skupaj, ob tem pa z delavnicami in izobraževanji, ki bodo potekali v Bankariumu, poskrbeli tudi, da bo finančnega znanja pri nas še več.« Obiskovalci se bodo v muzeju, ki je nastal v eni od najbolj znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb, v multimedijskem uvodu najprej seznanili s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva, v dvestoletno bančno dediščino na Slovenskem pa jih bo popeljala predstavitev zgodovine bančnih institucij in praks na naših tleh. Poučili se bodo tudi o nastanku prvih hranilnic in se sprehodili skozi zgodovino vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Ogledali si bodo lahko vse valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili v trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost.
Vstop v trezor
Na ogled so številni izbrani predmeti, ki bodo obiskovalce navdušili, marsikoga pa celo popeljali v otroštvo ali vsaj v mlajša leta. Razstavljeni so namreč stari in sodobni hranilniki, obiskovalci pa bodo lahko stopili tudi v ozadje treh bančnih okenc. Prvo je iz obdobja secesije, poleg