Žaganje trupla ukazale sodnice
Za prikaz na prvem sojenju uporabili svinjske parklje
vili Razvelja sodbo v zadevi a roka odrezan
LJUBLJANA • Primer odrezana roka, v katerem glavno vlogo igrajo Sebastien Abramov, Julija Adlešič, Gorazd Colarič in Tinka Huskić Colarič, se vrača na ljubljansko okrožno sodišče. O tem, da je bila prvostopenjska sodba razveljavljena, smo poročali 5. junija. A takrat vsebinske podrobnosti še niso bile znane. Tokrat lahko poročamo, da je senat višjega sodišča v sestavi Milene
Jazbec Lamut kot predsednice ter članic Silvane Vrebac
Arifin in Lee Habjanič izdal sklep, v katerem obsežno pojasni razloge za razveljavitev sodbe.
Četudi se z večino pritožbenih navedb ni strinjal, pa ni ugovarjal postavitvi izvedenca biomehanske stroke in oprave preizkusa žaganja na človeškem kadavru. Obramba s tem predlogom na sojenju ni bila uspešna. Z njim je želela dokazati, da so poškodbe Adlešičeve nastale po nesreči, in sicer ob upoštevanju navedb obrambe, da je nanjo skočil pes, da žaga ni bila pritrjena na mizo in da tudi ni bila pravilno sestavljena, ker je manjkal vijak za pritrditev horizontalnega pomika. Pa tudi da je miza gladka in drsna, na betonskih tleh pa je stala na plastičnih nogicah. Ter da je Adlešičeva že na prvi pogled očitno drobne postave in da nemška ovčarka, ki je skočila nanjo, po laični oceni tehta več kot obtoženka. Zagovornik obtoženega Abramova Mitja Pavčič je že med glavno obravnavo zahteval, naj izvedenec pridobi podatke o teži in velikosti psa, ki je skočil nanjo, pa tudi upošteva, kaj je želela žagati, »torej veje določene dolžine z rogovilami in z določeno težo, kar vse je bistveno za izračun sil, ki so vplivale na pomik Adlešičeve, njene roke, žage in končne nesreče«. Pavčič je na eni od naslednjih obravnav tudi predlagal, da bi se opravilo žaganje človeškega kadavra podobne konstitucije, kot jo ima obtoženka. Povedal je, da je že izvedenec travmatolog Matjaž Veselko razložil, da svinjska nogica, ki so jo uporabili za prikaz na sojenju, ravno zaradi razporeditve mehkih tkiv in verjetno tudi debeline kosti ni primerljiva s človeško podlahtjo, zlasti pa ne s podlahtjo obtožene Adlešičeve. »Ta dokaz je bistven, saj se bo z njim dokazalo, da ob hitrem pa tudi ob zmerno hitrem spuščanju lista žage ob visokih obratih tako rekoč v hipu pride ravno do takšne poškodbe, kot jo je utrpela Adlešičeva. S tem bi obramba izpodbila obtožbeni očitek, da je Adlešičeva položila roko pod list žage in si jo nato odžagala, saj je mirovanje roke, kar je ugotovil izvedenec Veselko, lahko samo hipno in ravno toliko, da pride do predmetne poškodbe,« piše v najnovejši odločitvi višjih sodnic.
Kršena pravica do obrambe
Senat višjega sodišča še meni, da je preuranjen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bilo za takšen rez potrebno usklajeno, vodeno in želeno delovanje več delov telesa oziroma njihovo sinhrono delovanje, kot je opisal Igor
Šmajdek, izvedenec za prometno, avtomobilsko, strojno stroko. Po prepričanju višjega sodišča tako dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe ni razčiščeno v zadostni meri. Šmajdek je še pojasnil, da bi bil dostop z levo roko v nevarno območje žage možen z leve strani, če bi zunanja sila delovala na levo roko v smeri desno. V primeru amputacije roke pa bi bil rez poševen (v primeru Adlešičeve je bil pravokoten). Izvedenec biomehanske stroke bo lahko po mnenju višjega sodišča pojasnil, ali tako gibanje telesa in okončin (naslonitev podlaktnice na mizo žage in nato potisk ob vodilu pod list, hkrati pa potisk glave žage navzdol, s tem da desna roka drži vklopno tipko in deblokado zaščite lista) lahko nastane zaradi skoka psa v hrbet. Oziroma ali bi lahko sodišče s strokovnega vidika verjelo zatrjevanju Adlešičeve.
S tem ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ta dokazni predlog obrambe, je po prepričanju višjega sodišča kršilo pravico do obrambe, kar pa je seveda vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. V novem sojenju bo moralo sodišče izvesti še ta dokaz ter nato odločiti o dokaznem predlogu postavitve izvedenca kliničnopsihološke stroke za Adlešičevo ter o predlogu glede poizvedb na PP Ribnica zaradi presoje verodostojnosti izpovedbe ene od prič v preiskavi. Na koncu po pretehtanju in analiziranju vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi o zadevi pa vnovič odločiti. Sodišče se bo moralo tudi kritično opredeliti do okoliščin, ki jih izpostavlja tožilec
Sedin Kičin, in sicer da je Huskićeva kot članica istega gospodinjstva prispevala k plačevanju premij, s tem da nihče od njih ni bil zaposlen, da sta bila Adlešičeva in Abramov tudi v postopku osebnega stečaja in da so kljub temu v kratkem času sklenili številna zavarovanja za Adlešičevo z relativno visokim skupnim stroškom premij. Ter tudi da je do poškodbe Adlešičeve prišlo zelo kratek čas po sklenitvi zavarovanj in da Huskićeva ni imela zadostnih sredstev na računu, da bi prek trajnika, kot se je zavezala, plačala drugi obrok premije. In da je bila pred kritičnim dogodkom vendarle z Adlešičevo in Abramovom v ljubljanskem BTC, tistega dne pa so bili tudi dogovorjeni za skupno srečanje na Velikem Osolniku, kjer se je zgodil dogodek z žago.
Dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe v primeru Julije Adlešič ni razčiščeno v zadostni meri.