Grozi deveta katastro
Kratka osvežitev ni izboljšala razmer po juniju brez dežja Najbolj je prizadeta koruza, zaskrbljeni pridelovalci pšenice
LJUBLJANA • V torek popoldne se je živo srebro ustavilo pri 36 stopinjah Celzija. Imeli smo občutek, kot da živimo nekje v tropih. Vsak gib je bil odveč. »Že hoja po dveh ramah stopnic mi je vzela sapo,« je povedal priletni možakar, ki nas je opozoril, da je suša na poti. »Žal so napovedi res slabe in skrb vzbujajoče,« je potrdila agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje. »V četrtek in petek bodo sicer po Sloveniji plohe, a vodnega primanjkljaja v zemlji ne bodo spremenile.« Nam grozi katastrofalna suša?
Na Goričkem le osem litrov
Vse je odvisno od tega, kaj se bo dogajalo na nebu v naslednjih 14 dneh. Sušnikova pritrjuje, da so ustvarjeni vsi pogoji za resno sušo, ki bi močno prizadela posevke. Pogled na grafe vodne bilance na tako imenovanem sušomeru agencije za okolje je naravnost grozljiv.
V Ljubljani je junija padlo 31 litrov dežja na kvadratni meter. Dolgoletno povprečje v obdobju 1981–2010 je 138 litrov. Kar pomeni, da je prestolnica oz. osrednja Slovenija v juniju dobila komaj četrtino potrebnega dežja. Še slabšo bilanco imajo na Štajerskem v okolici Maribora in na Ptujskem polju, kjer je padlo le 10 odstotkov običajne količine dežja. Na Goričkem je bilo le pičlih osem litrov dežja, to je komaj pet odstotkov običajnega. V Novem mestu je junija deževalo le parkrat, a je zaradi vročine vse hitro izhlapelo. Sušnikova pojasnjuje, da je trenutno najhuje na Goriškem, v osrednji Sloveniji, v Kočevju in na Notranjskem, na Gorenjskem in v Beli krajini. Najbolj alarmantno stanje je pri koruzi, pšenici in zelenjadnicah, in to ne zgolj zaradi minulih vročih dni in pomanjkanja dežja, ampak tudi zaradi sila neugodne spomladanske klime: »Imeli smo najprej toplo zgodnjo pomlad, nato moker
Zdi se, da se v Sloveniji kar ne moremo odločiti za sodobno kmetovanje.