Falna suša
maj, da je denimo zamujal mladi krompir, nazadnje pa zelo hladen začetek junija.«
Koruza nima sence Vsa zelenjava bi v teh dneh preprosto odmrla, če ne bi gospodinje zalivale vrta ali če denimo na Krškem polju večji pridelovalci zelenjave ne bi imeli urejenega namakalnega sistema. »Zlasti so razmere neugodne za koruzo, ki še ni tako velika, da bi lahko senčila in tako zadrževala vlago v tleh. Hkrati pa še nima razvitih globokih korenin, da bi črpala vodo. Trenutno je izhlapevanje zelo intenzivno, zlasti ker soncu pomaga veter.«
Koruza je velika rastlina, zato potrebuje veliko vode. Slovenska polja niso najbolj primerna za njeno setev, saj so preveč prodnata in sušna. Kmetje ponekod že opažajo zvijanje listov, kar je prvi znak sušnega stresa, po katerem si rastlina ne opomore več. Na ječmen, ki je v času žetve, suša ne bo vplivala, medtem ko se kmetje bojijo, kaj bo s pšenico, saj je v mlečni zrelosti in naliva zrnje, za kar potrebuje tako sonce kot dež. »Če se bo vročina brez padavin nadaljevala, potem bo pšenica prešla v prisilno dozorevanje, kar pomeni manjša zrnja in slabšo letino,« poudarja Sušnikova. Pšenico je tako rekoč nemogoče namakati, zato so pridelovalci upravičeno v skrbeh.
Koruza je zelo prizadeta. Agrometeorologi so izračunali, da bi ta trenutek potrebovala okoli 80 litrov vode v štirih obrokih, kar je dve tretjini povprečne količine dežja v juniju.