V 20 letih

Mladi krompir je letos zaradi dežja dozorel kakih 14 dni pozneje kot običajno, zdaj pa ga je udarila suša. Krompirjeva plesen zaradi vročine in suše ne predstavlja več nevarnosti, so pa razmere idealne za namnožitev koloradskega hrošča.

Škoda narašča

Kot kažejo meritve in zapisi, so se suše na območju

Slovenije redno pojavljale. »Vendar opažamo, da se je vzorec od leta 1990 do danes močno spremenil. Zlasti so suše v vegetacijski dobi vse pogostejše in močnejše. V zadnjih 20 letih smo jih v Sloveniji zabeležili kar osem. Leta 2003, 2013 in še 2017 so bile najhujše v zgodovini. Suša postaja globalno ena od najhujših naravnih nesreč in vpliva na socioekonomski razvoj in na prehransko varnost,« še poudarja Sušnikova. Tudi škoda zaradi nje je čedalje večja. Največjo, 130 milijonov evrov, smo utrpeli leta 2003.

Večji pridelovalci zelenjave že dolgo vedo, da brez namakanja ne bomo pridelali ničesar. Kljub izjemno razviti in učinkoviti tehnologiji, ki niti ni tako zelo draga, se zdi, da se v Sloveniji kar ne moremo odločiti za sodobno kmetovanje. Pridobivanje soglasij za običajen namakalni sistem, ki pokrije denimo 200 hektarjev, traja desetletja.