Volk požrl dva psička
Stanislav lani izgubil Jimmyja, zdaj še Odija
RAKITNA • Iz Lovske družine Rakitna nas je njen starešina Marjan Šivic obvestil o nenavadnem, a zelo nevarnem dogajanju na območju istoimenske vasi. Volk je namreč v enem dnevu skoraj izpod nog lastnikov odnesel in pokončal dva manjša psa. In to tako rekoč sredi naselja!
Šivic je povedal, da se je prvi napad zgodil 18. junija sredi belega dne. V bližini mladinskega zdravilišča za otroke je volk pritekel iz gozda in se vsega pet metrov od sprehajalca lotil njegovega manjšega psa. Lastnik je bil tako šokiran, da ni mogel niti zakričati, kaj šele pomagati nemočnemu kužku, ki ga je volk zagrabil, ga odnesel v gozd ter ga tam tudi pojedel.
Opisani primer si najbrž ne bi prislužil takšne pozornosti, če ne bi volk (ali je šlo za istega, lahko le ugibamo) v istem dnevu za plen izbral še enega psa. Ob desetih zvečer je namreč napadel še pekinezerja, šlo je za še ne leto dni starega Odija, hišnega ljubljenčka mizarja Stanislava Kržiča. Ta ima zvečer navado, da ga za kratek čas spusti okoli hiše. Njun ritual pa se je nenadoma sprevrgel v ponovitev nečesa, kar se je Kržiču zgodilo že pred letom dni. A če lani ni imel prav nobenega čvrstega dokaza, se je tokrat prepričal na lastne oči.
Ko je zaslišal lajanje približno dvajset metrov oddaljenega Odija, ga je poklical. In ga zagledal, kako teče proti njemu. Ni pa videl le njega, pač pa tudi volka, ki je pritekel za njim, ga zverinsko zagrabil in ga bliskovito odnesel v gozd. Stanislav je lahko dobro slišal, kako je volk mrcvaril njegovega Odija. Sedel je na motor in oddirjal v smer, od koder so prihajali glasovi. Ko je posvetil v živali in se približal na 10 metrov, je volk svoj plen že spet pograbil in ga odnesel samo še globlje v gozd. »Ne, volka se nisem ustrašil,« je odgovoril Stanislav Kržič. »Pravzaprav me ves čas straši le, kaj bi bilo, če bi imel psa na vrvici, bi tedaj napadel tudi mene?« Naš sogovornik
Kaj bi bilo, če bi imel psa na vrvici, bi volk tedaj napadel tudi mene?
je pred letom dni na enak način izgubil dve leti starega pekinezerja. Tudi Jimmya so zvečer spuščali ven, da se je polulal, potem pa jo je še vedno primahal. Le usodnega večera ni bilo tako. Slišali so le dva bevska. Potem ga niso več videli.
Še vedno pretresen nam je dejal, da bo kljub drugi izgubi psa kmalu nabavil novega hišnega ljubljenčka, da pa ga bo imel odslej vedno na kratkem povodcu, za vsak primer pa bo imel s seboj vselej tudi debelo palico, s katero ga bo branil. Obenem priporoča vsem, naj ne podnevi ne ponoči nikar ne puščajo svojih psičkov brez nadzora, niti za trenutek, kajti očitno so se na Rakitni zveri že tako namnožile, da jih videvajo in srečujejo tudi pri belem dnevu. Sam je že imel bližnje srečanje z medvedom, ko je s konjem jahal po tamkajšnjih travnikih. K sreči je ta izvedel le lažni napad, nakar se je umaknil v gozd. Na vprašanje, ali bo nesrečni dogodek prijavil državnim