Bosi, mokri, blatni in živahni
Gibalne počitnice so dobra popotnica za otrokov razvoj na različnih področjih
GROSUPLJE • Čof, čof, čof, je prihajalo izpod mosta; pljuski vode so se mešali z veselim žlobudranjem in zvonkim vriščem otrok, ki so do kolen gazili po potočni strugi vzdolž Grosupljega. Voda ni hladila le razgretih nog, ki so se malo prej podile po zelenicah nogometnega igrišča, ampak tudi razbeljene glave. Mladež od petih pa tja do enajstih let si je omislila vodni potep po rokavu potoka, spremljali so jih debeli pogledi radovednežev, ki jim tovrstni prizori niso vsakdanji. »Zabavno je, ko se spotakneš ob kamen in si ves moker,« med otresanjem kapljic pove osemletni Jaka, ki se hitro izmuzne za žogo. Njegov tri leta starejši brat
Martin si je prišel po fuzbalu ohladit pekoča stopala, še rajši kot prijatelje pa bi poškropil kakšnega trenerja, ker »najbolj luštno je špricati njih, ker nas potem tudi oni nazaj zalijejo,« je odkrit. In ni treba veliko, že se mu pridružita vrstnika Žiga in Jon, ki jima iz oči skočijo nabriti vražički. Fanta še povesta, da so se pravkar vrnili iz Umaga, kjer so se merili z vrstniki v najbolj priljubljenem športu na svetu, za piko na i pa so si po debelem letu lahko dali duška v morski kopeli. »Mami mi ne bi pustila biti tako dolgo časa kot trenerji, ker je bila voda mrzla,« iz daljave še zazvonijo Jakove besede. Strinjajo se tudi starejši kameradi, da je tunkanje v morju resnično nekaj posebnega. No, slane spomine bodo fantje še nadgradili z družinskimi izleti, v minulem tednu pa so se še zadnjič potili na igrišču. Poletni tabor, ki ga tradicionalno organizira NK Brinje, zaokroži napore, ki jih fantje v šport vlagajo čez leto. »Gibanje je vedno pomembno, sploh za otroke. Vsaka minuta koristi njihovemu razvoju na različnih področjih. Med počitnicami je za to še več časa in je lahko oz. mora biti bolj sproščeno in zabavno,« strese priljubljeni trener
Borut Kolarič, ki zna otroke motivirati in vzpodbuditi, da iz sebe spustijo še kakšen atom za aktivnosti. Ni časa za neumnosti »Meseci izolacije, prepovedi fizičnih stikov in prikovanosti na stole in računalnike se definitivno zelo poznajo. Gibanje otrok je zelo opazno okornejše, manj spontano, manj lahkotno. Veselita sicer velika želja in zagnanost otrok za treninge in gibanje na splošno, če pogledamo na športna igrišča in parke. A se prepoved njihove uporabe ne sme več ponoviti, ker bi to pomenilo ogromno škodo za naše otroke,« požuga ukrepom, ki so mladeži zadali negativne posledice. Zato je s kolegi na počitniškem taboru pripravil raznolike dejavnosti: štafete z vodnimi preprekami, boje z vodnimi balončki, vodni nogomet v napihljivem igrišču z vodo, vodno drčo, oviratlon z vodnimi postajami. Poligoni so zakon, v en glas pritrdijo novopečeni najstniki, »najboljše pa je, ko imamo turnirje, igramo igre, ki jih med treningi ne, kick ball, foot golf,« našteva Martin, mlajši brat pa obožuje napihljivo igrišče z vodo, v katerem do onemoglosti brcajo žogo. Vsako jutro je 65 fantov in deklet komaj čakalo na začetek že 11. poletnega tabora, kjer so pozabili na elektronske naprave. Tudi med obveznim opoldanskim počitkom, ko je sonce najbolj kazalo svojo moč, so se kratkočasili z družabnimi igrami ali gimnastiko v šolski telovadnici. V OŠ Brinje so jim napolnili tudi lačne želodčke, z dodatno malico pa so jih pocrkljali v Pekarni Pečjak. Pravljični šopek trenerjev, kar sedem jih je bdelo nad energično otročadjo, poleg Boruta še Gašper, Miha, Urban, Žiga, Luka in
Erik, se ni nič pridušal nad njihovo nagajivostjo. »Urnik je tako natrpan z aktivnostmi, da otroci niti nimajo časa razmišljati o drugih stvareh. Seveda se vmes zgodi kakšna neumnost, ampak vse to je v mejah zdrave otroške radoživosti. Kazni sicer imamo za vsak slučaj, a bolj v opozorilne namene, so tudi bolj zabavne in vključujejo veliko vode, ples in petje pa katere druge posebne sposobnosti posameznika,« vedro razloži Borut, ki mu odzivi otrok in staršev nakazujejo smernice, da v naslednjem letu lahko pripravi še boljše počitnice. »Otrokom se zdi najboljše, da na taboru ne veljajo starševska, ampak športna pravila in smo torej lahko veliko mokri, bosi, blatni, predvsem pa razigrani.« BARBARA PANCE
Otrokom se zdi najboljše, da na taboru ne veljajo starševska, ampak športna pravila in smo torej lahko veliko mokri, bosi, blatni, predvsem pa razigrani.