Pesticidi ubijajo tudi kresnice
Ponekod po svetu so že pred izumrtjem, vse manj jih je tudi pri nas Včasih jih je lovilo veliko več otrok
LJUBLJANA • Ker nas je že lep čas glodalo, smo nekaj mestnih šišenskih otrok povprašali, kdaj so nazadnje videli kresničko. Pa so nam kar vsi po vrsti hiteli zatrjevati, da so jo videli. Mi je pač že dolgo nismo. Vendar kaj, ko smo že kmalu zatem ugotovili, da so pod besedo kresnička otroci razumeli predvsem znano koseško slaščičarno, ne pa tudi tiste skrivnostne žuželke, ki jo uvrščamo med hrošče in iz njenega zadka tako lepo posveti. Na uho nam je namreč že pred časom prišlo, da ta žuželka izumira, pa je res tako? Še do sredine julija Kresničke so nekakšne znanilke časov, ki so se v zadnjem obdobju tako brutalno spremenili. Povedo, kje in kako je človek izgubil stik z naravo.
Ko še ni bilo interneta, so otroci pa tudi odrasli preživljali tople zgodnje poletne večere predvsem na prostem in v naravi. In tako v drugi polovici junija pa vse do sredine julija opazovali ter lovili kresničke oziroma kresnice. Te čase je za las ujel, denimo, tudi Vlado
Časar iz prekmurskega Društva prijateljev agrarne ekonomike: »Zanimivo, da veliko ljudi niti ne ve, da so kresnice v bistvu navadni hrošči. Marsikdo, ki jih vidi podnevi, ostane zato kar precej razočaran.«
Špela Dimič, ki je pred dvema letoma magistrirala na pedagoški fakulteti, pa je opravila zanimivo raziskavo Izkušnje z naravo do dopolnjenega 12. leta starosti treh generacij. Ter ugotovila, kako nas je čas povozil. Med drugim je ugotovila, da otroci ne piskajo več na travo in da tudi kresničk ne lovijo več.
Še posebno je zanimiv, gotovo pa tudi skrb vzbujajoč, upad izkušenj z lovljenjem kresničk. Medtem ko je kar 90 odstotkov starih staršev in staršev v otroštvu še lovilo kresničke, ima danes tovrstno izkušnjo že manj kot 70 odstotkov otrok. Pri raziskovanju in iskanju vzrokov je Špela Dimič spoznala, da je danes v naravi manj kresnic, kot jih je bilo v preteklosti.
Tiha apokalipsa
»Na populacijo kresnic vplivajo predvsem krčenje naravnih habitatov, svetlobno onesnaženje in uporaba pesticidov,« so v reviji Bioscience nedavno izpostavili tudi bostonski znanstveniki z univerze Tufts, prepričani, da so te čarobne žuželke že močno ogrožene. »Če zaradi izgube habitata kresnice nimajo več na razpolago vseh pogojev za dokončanje svojega življenjskega cikla, potem svetlobna onesnaženost usodno premoti za nameček še njihov ritual parjenja,« je dejala Sara Lewis, profesorica biologije na omenjeni bostonski univerzi, ki je raziskavo tudi vodila. Tu pa so še insekticidi, izpostavljajo neonikotinoide, ki jih v ZDA uporabljajo za koruzo in sojo. V kombinaciji z izgubo habitata in svetlobnim onesnaženjem znanstveniki kresnicam zato že napovedujejo tako imenovano tiho apokalipso, v katero bodo zdaj zdaj vstopile. Če seveda že niso. V ZDA in Kanadi obstaja namreč ocena, da je v tem trenutku že 11 odstotkov kresnic tik pred izumrtjem. Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev, s katero se lahko pohvalijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, vsebuje ta hip 6230 vrst nevretenčarjev, te pa so predstavljene s 25.776 fotografijami! Med kresnicami ( Lampyridae) so pri nas najpogostejše tri vrste: velika, italijanska in mala kresnica. Tomi Trilar, vodja tamkajšnjega kustodiata za nevretenčarje, pravi, da še ni slišal strokovne razlage, da bi bile kresnice res pred izumrtjem, je pa res, »da so tudi naša polja vse preveč intenzivirana, le poglejte, koliko je samo koruznih polj«?!
Na Barju in v Halozah
Kresnice ljubijo vlažna okolja, kot so močvirja, barja in vlažni gozdovi. Izvedeli smo, da plenijo polže, tudi tiste s hišico. In če je manj polžev, je tudi manj kresnic. »Kjer so še ohranjeni naravni habitati, tam so zagotovo!« je podčrtal Trilar. In kje bi ta hip še lahko opazovali te lesketajoče se žuželke? »Vlažni in močvirnati travniki na ljubljanskem Barju, še posebno pa tisti, ki niso preveč košeni, tam populacija kresnic zanesljivo ne upada,« je dejal Trilar. »Kot tudi ne v določenih vinorodnih okoliših, na primer v Halozah ali Slovenskih goricah …«
Sicer pa se odgovor o upadu kresnic in o njihovem možnem izumiranju skriva zagotovo tudi v dejstvu, da se število žuželk vsako leto zmanjša v povprečju za 2,5 odstotka, ter da več kot 40 odstotkom vseh žuželk že grozi izumrtje.
Tudi Tomi Trilar se še živo spominja otroških dni ter dejstva, da so morali domala po vsakem izletu očistiti celotno avtomobilsko šipo, toliko je bilo takrat žuželk. »Danes pa na njej najdemo mogoče samo še dve packi …«
Če torej strnemo: kjer so polži, njihova najljubša jed, pa vlažni in močvirnati travniki, tam se boste lahko tudi v teh dneh naslajali ob čudovitem plesu kresničk. Samičke bodo vsak večer splezale na travnate bilke ter na drugo rastlinje in poskušale ujeti katerega od samčkov. Če jim to ne bo uspelo, bodo okrog polnoči svoje lučke ugasnile in se spustile v kritje pri tleh. Tista samička, ki jo bo samček še pravočasno našel, bo takoj po parjenju prenehala oddajati svetlobo in začela odlagati jajčeca. Takrat bo njeno poslanstvo izpolnjeno. Po odlaganju jajčec bo namreč poginila.
In če človek do narave ne bo ponižen in spoštljiv, tudi kresničk ne bo več.∎
Med kresnicami (Lampyridae) so pri nas najpogostejše tri vrste: velika, italijanska in mala kresnica.