S staranjem manj zbrani
Počasneje se učimo in prikličemo iz spomina nove informacije
S staranjem lahko pozornost naenkrat namenjamo le enemu viru informacij in ne razmišljamo o več dejstvih hkrati kot nekoč.
Tako kot s starostjo pešajo telesne zmogljivosti, se upočasni tudi kognitivna moč naših možganov, torej sposobnost učenja, pomnjenja in reševanja težav. Morda si določenih stvari ne bomo mogli več priklicati v spomin, začenjali bomo pozabljati prej jasna in znana dejstva, pozornost bomo naenkrat lahko namenjali le še enemu viru informacij, ne pa razmišljali o več dejstvih hkrati, kot smo to lahko počeli prej. Vse te spremembe lahko vplivajo na sposobnost osredotočanja, na zbranost, zato bomo morda veliko prej zmedeni kot v mlajših letih.
Prve spremembe
Večina ljudi začne spremembe opažati v 50. in 60. letih. Čeprav lahko povzročijo zmedo, večina starostnih težav s spominom in razmišljanjem ne izvira iz bolezni, kot je alzheimerjeva. Zdi se, da je težava s spominom preprosto posledica počasnejšega razmišljanja in dojemanja prav zaradi zmanjšane pozornosti. Čeprav se s starostjo možgani počasneje učijo in prikličejo nove informacije, naša sposobnost razumevanja tistega, kar vemo, ter sposobnost za oblikovanje razumnih argumentov in njegovih razlag ostaneta nedotaknjeni, pravijo znanstveniki s harvardske univerze. Dodajajo, da so mnoge od teh omejitev reverzibilne in povezane s slabim spanjem, vendar lahko nekatere od teh pojavov pojasnijo tudi strukturne spremembe, ki se dogajajo v naših možganih s staranjem.
Del možganov, ki sodeluje pri pomnjenju in ohranjanju spomina, kot je hipokampus in čelni oz. frontalni reženj, je sčasoma podvržen anatomskim in nevrokemijskim spremembam. Za delovni spomin je odločilen prefrontalni korteks, torej možganska skorja čelnega režnja, ki je pomembna za vzpostavljanje pozornosti, sprejemanje odločitev in dolgoročno načrtovanje. Ljudje s poškodbo v čelnem režnju niso amnezični, ampak imajo številne težave pri uporabi spomina, kot sta že leta 1974 ugotovila znanstvenika Alan
Baddeley in Graham Hitch.
Čelni reženj možganov je pomemben za procesiranje, spremljanje, organizacijo in uporabo spomina.
Otežena koncentracija
Pri staranju gre za to, da potrebujemo več časa, da nove informacije vpišemo v spomin, jih obdelamo in si jih zapomnimo. Počasneje jih torej procesiramo, spremljamo, organiziramo in nato uporabimo. Naravna izguba receptorjev in nevronov, ki se pojavi s staranjem, lahko oteži tudi koncentracijo, zato imajo lahko starejši težave tako s počasnejšim učenjem kot tudi s priklicem informacij iz spomina, saj se jih morebiti niso dovolj dobro naučili in si jih zapomnili. S počasnejšo obdelavo misli se lahko dejstva v delovnem spominu razblinijo, še preden smo imeli možnost oz. priložnost, da bi določeno težavo rešili.
Vzrok za izgubo zbranosti in pozornosti je pri starejših tudi bolečina. Ob tem znanstveniki še povedo, da ta sama po sebi ne vpliva neposredno na kognitivne spremembe, ampak na koncentracijo in osredotočenost lahko vplivajo določena zdravila, ki jih uporabljamo za lajšanje bolečine.