Dve tretjini imata povišanega
Holesterol je eno največjih zdravstvenih tveganj, a kljub temu zanemarjamo opozorila
ovišan holesterol v krvi pomeni resno zdravstveno stanje in je glavni vzrok za nastanek ateroskleroze oziroma poapnenja žil, ki bistveno povečuje možnosti za nastanek koronarne srčne bolezni, možganske kapi in srčnega infarkta. Ustrezno raven holesterola, ki poleg trigliceridov zastopa maščobe v krvi, uravnavamo tudi s prehrano, a ne le z vrsto živil: pomembno je, kolikokrat na dan jemo, koliko zaužijemo pri vsakem obroku in kdaj jemo.
PVečkrat po malem Splošne smernice Svetovne zdravstvene organizacije velevajo, da zaužijemo od tri do pet obrokov na dan, najpomembnejši je zajtrk; večerni obrok naj bo najlažji, najmanj dve uri pred spanjem. Pri vsakem pojemo toliko, da nismo več lačni, ne pa do sitosti! Zgornja dnevna meja zaužitega holesterola naj ne presega 300 mg, svetujejo strokovnjaki, znižanje povišanega slabega holesterola v krvi, LDL, namreč dokazano zmanjšuje možnosti za nastanek zdravstvenih težav, medtem ko HDL-holesterol, koristen holesterol, pravzaprav odstranjuje slabega iz žil. Hiperholesterolemija je torej previsoka raven holesterola v krvi: takrat se obloge iz maščobno spremenjenih celic, prostih maščob in veziva začnejo kopičiti predvsem v stenah srednje velikih žil, katerih notranji premer se počasi zoži, zaradi
česar se zmanjša
Transmaščobe povzročajo srčno-žilne bolezni in raka.