Kopali glino, izkopali mamuta
Zavarovano območje nekdanjih glinokopov in opekarne na Bobovku je vrnjeno naravi
kozi stoletja so reke in potoki z gora na širno Ljubljansko kotlino odložili množico materiala. Večinoma so to prodnati nanosi, tu in tam tudi ilovica. Če je bila ta ustrezne kakovosti in sorazmerno blizu naseljenih krajev, ni bilo treba dosti čakati, da sta na nanosih zrasla glinokop in opekarna. Njuno podobo si lahko zlahka predstavljamo: večje število ljudi, ki s preprostim orodjem odstranjuje ilovico, črpalka, ki iz nastale kotanje črpa vodo, ter bližnja peč, ki gori noč in dan in v ozračje spušča oblake črnega dima. Prav taka je bila Opekarna Zabret, ki je na Bobovku, delu Kokrice pri Kranju, zrasla sredi prve svetovne vojne. Kraj je bil posrečeno
Sizbran in naslednjih 60 let je opekarna delovala s polno paro. Iz njenih opek je še danes pozidan precejšnji del Kranja. Potem pa so zaloge ilovice v 70. letih pošle in delovanje opekarne je bilo nerentabilno. Stavbe so podrli ali so se sesedle same vase, izkopne jame je po odstranitvi črpalk zalila talnica.
Ni trajalo dolgo in nastala so tri jezerca. Krokodilnica je največje jezero s 300 metrov dolžine in je razpotegnjene oblike. Po svoji podolgovati obliki je tudi dobilo ime. Le manjši nasip Krokodilnico loči od Čukove jame. Ta je skorajda popolnoma okrogle oblike in še najbolj turistično urejena. Krokodilnico obdaja divja goščava, ob Čukovi jami pa so travniki in precej zdelan pomol, namenjen kopanju. Tretje jezero je zaradi oblike dobilo ime Ledvica in je v nasprotju s prejšnjima dvema precej manjše, morda ima 50 metrov premera. Ob kopanju gline so nekoč delavci prodrli več deset metrov v globino. Pri tem se jim je nasmehnila sreča, našli so 180.000 let staro okostje mamutove samice. Vse kaže, da je zatavala v nekdanje močvirje, iz katerega pa se ni mogla več izviti. Okostje je razstavljeno v Narodnem muzeju v Ljubljani, na najdbo pa spominja kip mamuta na enem od bližnjih kranjskih krožišč. Glede na to, da je Kranj v zadnjih desetletjih zelo zrasel, so se mestne ulice razpotegnile prav do meja zavarovanega območja. Po Bobovku je urejenih vrsta sprehajalnih poti, ob njenem robu teče potok Milka, vmes pa so še močvirnati travniki.
Največ obiskovalcev privabi prav Čukova jama. Poleti je priljubljeno kopališče, pozimi zamrzne in postane drsališče. Krokodilnica ima drugačno vlogo, skozi vse leto ima mir pred ljudmi in je namenjena vodnim rastlinam in živalim.
Po Bobovku je urejenih vrsta sprehajalnih poti.