kolofoktar

Polde pokliče telefonsko številko za pomoč pri računalniških zagatah. Glas na oni strani žice: »Tukaj je računalniška pomoč. Želite?« On: »Težave imam z wordovim sistemom.« »Kakšne težave pa?« »Med pisanjem mi je nenadoma izginil ves tekst.« »Izginil?« »Ja, ni ga več.« Uslužbenec: »Hmm. Kakšen je sedaj vaš ekran?« Polde: »Prazen.« »Prazen?« »Ja, nič na njem ne reagira, če pritisnem na tipke.« Pomoč: »Pustiva to. Lahko premikate kurzor po ekranu?« »Nobenega kurzorja ni; povedal sem vam, da računalnik ne reagira na nobeno tipko.« »Ali ima vaš monitor kontrolno lučko za tok?« »Ne vem.« Pomoč: »Prav, poglejte na zadnjo stran monitorja in najdite, kje vstopa priključni kabel v monitor. Ste našli?« »Ja, mislim, da sem.« »Krasno. Sledite kablu do vtikača in mi povejte, ali je vtaknjen v steno.« »Da, je.« »Ko ste bili za monitorjem, ste opazili, da sta bila tam dva kabla, ne le eden?« »Ne.« »Pa sta. Poglejte še enkrat in najdite še drugi kabel.« Polde: »Prav, tu je.« »Sledite mu in mi povejte, ali je dobro vtaknjen v monitor.« »Ne vidim, ne dosežem ga.« »Bi videli, če bi pokleknili in se malo nagnili?« »Ne morem, ker je tema.« Uslužbenec: »Tema?« »Da. V pisarni ni luči, nekaj svetlobe prihaja le skozi okna.« »Pa prižgite luč.« Polde: »Ne morem.« »Zakaj?« »Ker je zmanjkalo toka.« »Toka je zmanjkalo? Aha, zdaj pa veva, v čem je problem. Še imate škatle, v katere je bil računalnik zapakiran?« »Ja, v omari jih imam.« »Prav. Vzemite jih ven, potegnite vtikač iz monitorja, vse skupaj zapakirajte in nesite nazaj v trgovino.« »Je tako resno?« »Bojim se, da je.« Polde: »Kaj pa naj jim rečem?« On: »Da ste prebutasti za računalnik!!!«