Morski pes v Istri
kopalci zagledali meter in pol veliko morsko pošast. Že tretje videnje vzdolž Jadrana.
Vsako leto je malo slabše, ampak kaj moremo. Imel sem srečo. Tukaj sem. Živ sem, to je najpomembnejše.
Da, v Jadransko morje, tudi tisti del ob hrvaški obali, ki ga Slovenci predvsem poleti najraje obiščejo, na vsake toliko časa zaidejo tudi ne preveč prijazne živali. V mislih imamo seveda morske pse. Pred dnevi so lahko kopalci ob plaži Ružićevo na Reki zagledali modrega morskega psa. Ta je priplaval vse do obale in se tam zadrževal krajši čas. A njegova prisotnost ni prav prestrašila kopalcev. Očitno so takšnih obiskov že kar navajeni.
Devet smrti
V začetku junija letos pa je bil priča bližnjemu srečanju z zverino Kamničan Matjaž
Zorman, in sicer v neposredni bližini obale v vasi Tisno na otoku Murter. Posnel ga je iz čolna, in sicer potem, ko so se naplavali. Ocenil je, da je bil dolg vsaj tri metre, z družino pa se niso več odpravili v vodo, saj jih je skrbelo za varnost. »Verjetno ni nevaren, veš pa ne,« je menil. Pri vsem pa je pogrešal neki sistem, ki bi v takih primerih obveščal kopalce pred nevarnostjo. Povsem možno bi tudi bilo, da bi bil tam človeku precej bolj nevaren beli morski pes.
Na hrvaškem delu Jadrana je do zdaj v napadih morskih psov skupno umrlo devet ljudi, prvi se je zgodil v Trstu 1. septembra 1868, ko je kopalko napadel veliki beli. Napad morskega psa je oktobra 2008 preživel takrat 43-letni Ljubljančan Damjan
Pesek, ki se je s prijatelji potapljal v zalivu Smokava na otoku Vis le kakih 10 metrov od obale. »V vodi nas je bilo blizu še nekaj, a nismo opazili nič neobičajnega. Nenadoma se je pokazal nad gladino in začel vpiti, da gre nadenj velik morski
pes. 'Beli morski pes, beli morski pes,' nam je dvakrat zavpil, potem pa od bolečin zarjovel, ker ga je ugriznil,« se je spominjal njegov prijatelj Bogdan Meško. Enajst let pozneje oziroma junija 2019 pa je Pesek za hrvaški portal 24sata.hr povedal, da še vedno čuti posledice ugriza: »Vsako leto je malo slabše, ampak kaj moremo. Imel sem srečo. Tukaj sem. Živ sem, to je najpomembnejše. Lahko bi se končalo drugače.« Takrat je tudi komentiral informacijo, da so pri Makarski opazili morskega psa. Temu se ni prav nič čudil, saj, kot pravi, je to žival, ki išče svojo hrano. »Problem je, da je v vodi vse več ljudi. S tem se zmanjšuje prostor ribjim vrstam, zato obstaja večja verjetnost, da se zgodi kaj takega,« je bil prepričan Pesek.
Sredi junija so morskega psa opazili na južnodalmatinskem otoku Korčula, kjer je zavladala precejšnja panika. V zalivu Kneže pri mestecu Blato je med kopalce priplaval dvometrski sinji morski pes. Sinji morski pes ali modrulj človeku ni povsem nenevaren. Verjetnost, da bi ga napadel, je sicer zelo majhna, a tudi to se dogaja. Vendar strokovnjaki zagotavljajo, da živali, ki zrastejo do štirih metrov in tehtajo do 150 kilogramov, prej bežijo od človeka, kot da bi ga napadali. V plitvi vodi je žival obstala in po poročanju lokalnega življa divje mahala z repom, saj ne zna plavati vzvratno. Hrvaški morski biologi so pojasnili, da se zelo redko zgodi, da morski pes iz globin pride tako blizu obale. Po navadi priplava za hrano ali da se očisti parazitov, možna razlaga je tudi, da se približajo obali v času, ko se razmnožujejo.
Obiščejo tudi slovensko morje
V Jadranskem morju živi 28 vrst morskih psov. Profesor na splitski univerzi na oddelku za morske študije Alen Soldo je lani za Novice povedal, da razmere na Jadranu in v celotnem Sredozemlju niso rožnate. »Sredozemlje je razglašeno za najslabše okolje za morske pse na svetu. Velika večina vrst se na tem območju ustavi za kratek čas in ne živi tu,« je razložil. Morski pes modrulj ali sinji morski pes (zraste do štiri metre), lisica (zraste tudi čez šest metrov) ter glavonja (zraste več kot štiri metre) so veliki morski psi, ki jih pogosto opazijo pri naših južnih sosedih. Slednja sta povsem nenevarna, je še povedal Soldo. Modrulja ne prištevajo k ljudožerskim vrstam, vendar lahko ugrizne, če je razdražen. Gre za najpogostejšo vrsto morskega psa v Jadranu, mladi primerki se zadržujejo v plitvem morju in radi plavajo za ladjami. Že nekajkrat so ga opazili v Piranskem zalivu. Morske pse na vsake toliko časa zagledamo tudi v slovenskem morju. Med njimi je celo največji, ki plava v Jadranu in je druga največja riba na svetu. Gre za morskega psa orjaka, ki doseže do 13 metrov. Prehranjuje se izključno s planktonom in naj bi bil povsem nenevaren za ljudi. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran pri Nacionalnem inštitutu za biologijo nam je že pred časom povedal, da v našem okolju živi pet vrst morskih psov. Od leta 2000 so v slovenskem morju tako večkrat opazili orjaka, na primer leta 2001, ko so teh našteli kar 12, v dolžino pa so merili od 3 do 9,5 metra. Aprila 2016 pa so bili priča orjaku, ki je meril približno osem metrov.
Ribiči izolske Ribe 1 in Ribe 2 pa so pri svojem običajnem lovu v odprtem morju v lebdečo povlečno mrežo avgusta 2010 nehote ujeli tudi morsko lisico, ki je vsaj na videz strah vzbujajoča vrsta morskega psa in je pogosta v Jadranu, tudi v slovenskem morju. Strokovnjaki zagotavljajo, da je človeku nenevarna, saj ima premajhno žrelo, da bi ga napadla, a tudi sicer se zadržuje sorazmerno daleč od obale in pleni manjšo plavo ribo (v mrežo se je zapletla, ko se je premalo pozorna pognala za jato sardel).
28
vrst jih je na Jadranu.