Povezal jih je sirup s svetega drevesa
Štajerski starostniki so na Festivalu bezga izdelovali sirup in ga postregli stanovalcem domov Pobudo hortikulturnega društva sprejemamo kot veliko dodano vrednost v domskem dogajanju, ki je tudi sicer pisano in živahno.
vse do zgodnjega poletja, nas omamlja njegov opojni vonj. Nosnice napolni s svojo krepčilno močjo, od nekdaj ima veljavo svetega drevesa, po ljudskem verovanju pa se ga je oprijelo poimenovanje zdravilna skrinjica kmečkih ljudi. Naše babice so znale in še vešče pripravljajo zvarke iz cvetov ali jagod, vsak napitek ima svoj zdravilni namen. Aromatični cvetovi so primerni tako za pripravo čajev ali osvežilnega poletnega napitka šabese, kot posladek pa izvabijo sline pomočeni v testo za palačinke in ocvrti ter potreseni s sladkorjem. Črne jagode, seveda posušene, so preverjeno orožje proti prehladnim obolenjem in preventiva proti gripi. Blagodejnih učinkov bezga je veliko, smukanje njegovih cvetov in priprava poživljajočih napitkov pa sta lahko koristna tudi drugače. Hortikulturno društvo Maribor je bilo že leta 2018 pobudnik dogodka v Domu za starejše Tezno v Mariboru, ki je osrednjo nit črpal v bezgu. »Ob soglasju vodstva doma smo s članicami in člani našega društva nabrali bezgove cvetove in jih za namene izdelave sirupa dostavili v dom. Pri tem smo seveda upoštevali smernice oziroma pravila glede nabiranja gozdnih plodov. Na prostem ob domu je bil potem organiziran piknik s carskim pražencem in degustacijo bezgovega sirupa za vse zaposlene in stanovalce doma,« začetke izvirnega bezgovega festivala strne pobudnik in predstavnik Hortikulturnega društva
Maribor Borut Ambrožič. Da si je za partnerja v izvedbi omislil prav Dom starejših občanov Tezno, ni naključje, saj so v ustanovi izredno naklonjeni hortikulturni aktivnosti in so za svoj dosedanji trud prejeli več priznanj zlata vrtnica. Vzdramili so tudi stanovalce Doma pod Gorco in poželi navdušene odzive, pripoveduje Ambrožič, kar jim še bolj razprostira krila. »Kljub samoizolaciji in omejitvam, s katerimi smo bili soočeni v zadnjih dveh letih in ki so bile najbolj opazne in občutene ravno v domovih za starejše, nam večanje števila sodelujočih
v letošnjem festivalu daje zagon za naprej. Upamo, da nam ga bo v prihodnjem letu uspelo izvesti v precej večji obliki, v pravem pomenu festivalnega dogajanja, s stojnicami, množico sodelujočih, na dosti večjem odprtem prostoru. Maribor ima veliko takih lokacij. Novost letošnjega dogajanja je tudi sodelovanje Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je opravil mikrobiološko analizo vzorcev bezgovega sirupa, ki so ga pripravili v sodelujočih domovih za starejše, in potrdil, da so ustrezni,« velikopotezno snuje Ambrožič, ki mu je skupaj s sodelujočimi z malo finančnega vložka, a veliko srčnega angažiranja, poudari, »uspelo delno olajšati težave stanovalcev zaradi izolacije v zvezi z omejevanjem širjenja bolezni covid-19, hkrati pa obogatiti projektne vsebine domov in izobraziti ožjo in širšo javnost o tej izjemni rastlini«. Z veliko naklonjenostjo so se jim pridružili starostniki na Teznem, je iskrena Franja Jakop, vodja socialne službe v domu starejših, kjer »pobudo hortikulturnega društva sprejemamo kot veliko dodano vrednost v domskem dogajanju, ki je tudi sicer pisano in živahno«.
Med prvimi v Evropi Slovenci smo po Ambrožičevem vedenju in glede na znano zgodovino uporabe bezga oziroma njegovih pripravkov med prvimi v Evropi. »Samo poglejte, koliko knjig in internetnih zadetkov lahko najdete na to temo. Skoraj vsaka družina, tudi moja, se ponaša z družinskim receptom priprave bezgovega sirupa ali ocvrtih bezgovih cvetov. Sem iz tiste generacije, ko so bile znane gazirane pijače redkost in so bili doma narejeni sokovi, kompoti in marmelade stalnica, h kateri se danes ponovno radi vračamo. Lokalno, naravno, samozadostno!« povzame bistvo hortikulturnega društva, ki je bilo ustanovljeno že leta 1869 in je najstarejše tovrstno društvo na naših tleh. »Prvotno nalogo za namene ozelenitve mesta Maribor so pozneje, po 2. svetovni vojni, prevzele občinske strokovne službe ali izbrani koncesionarji. Z našimi projekti želimo ljudi ozavestiti o pomenu ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ki so nam jo zapustili predniki. Leta 2019 smo v sodelovanju s Pošto Slovenije izdali razglednico z motivom iz mariborskega Mestnega parka in tudi na ta način opozorili na bogato zgodovino zelenih delov mesta Maribor. Zadnje čase se veliko posvečamo dostopnosti zelenih vsebin
za gibalno in/ali senzorno ovirane,« izpostavi še eno od vsebin, ki se nekdanjemu zastopniku pacientovih pravic zdi izjemno pomembna in je ne smemo pozabiti, še manj pa ignorirati. Kljub vezanosti na štajersko pokrajino pa delovanje društva nikakor ni omejeno zgolj na severovzhodni del domovine. Ambrožič se s ponosom dotakne še projekta Zlata vrtnica, ki ga že 57. leto izvajajo skupaj z 18 občinami v Podravju, namenjen pa je zaznamovanju presežkov pri urejanju in ohranitvi okolja. Zaradi uvajanja inkluzivnega turizma jim je Štajerska turistična zveza letos podelila bronasto priznanje.
»