V pričakovanju abrahama se je obrila
Jada Pinkett Smith je preizkusila skoraj vse pričeske in barve las Nekoč se je omamljala z alkoholom in drogami in med snemanjem omedlela
LASJE so ji bili zasebno igrišče in hiša eksperimentov. Jada Pinkett Smith je imela že ostrižene na ježka, kratke, pričesko na paža, lase do ramen pa vse tja do zadnjice. Zdaj so bili ravni, skoraj kot polikani z ravnilom, zdaj divje nakodrani ali spleteni v kitke. Katera je naravna barva zvezdničinih las, morda ne ve več niti sama, saj se je na njih znašla že vsa barvna paleta, od črne in rjave, prek platinasto blond, pa do modre in roza, da o eksperimentiranju s prameni niti ne govorimo. A vse to je vsaj za nekaj časa preteklost. Hčerka Willow, ki se ji je rodila iz ljubezni z Willom Smithom, jo je pregovorila, da si glavo obrije do golega. »Prepričala me je, da je čas, da vse pustim za sabo,« je hollywoodska zvezdnica pokazala obrito glavo, s katero je sklenila pričakati abrahama, ki ga bo srečala septembra.
Svojega pol stoletja bo pričakala brez enega samega lasu, a prav lahko bi se tudi zgodilo, da do petdesetletnice sploh prišla ne bi. »Če danes pogledam nazaj, na to, kako sem živela, lahko brez težav zatrdim, da sem čudež na dveh nogah,« je priznala, da bi skoraj zakorakala po materinih stopinjah, ki je bila heroinska odvisnica. Trdih drog, kot sta kokain in heroin, se je sicer izogibala v velikem loku, svoj opoj je že v srednješolskih letih našla v žgani kapljici. »Vino je bilo zame kot sok. Moja pregreha sta bila predvsem rum in vodka. Praktično ni bilo osebe, ki je v pitju ne bi mogla premagati.« Še celo samo sebe, hitro je odkrila, da je od vztrajnega nagibanja steklenic precej bolj učinkovito, če alkoholu doda še marihuano in ekstazi. »To je bil moj strup, moja zabava. Ta trojček me je pripeljal, kamor sem želela iti, in precej hitreje, kot če bi le pila. Občutek zadetosti pa je trajal precej dlje.« Danes se alkohola skoraj dotakne ne več. Sem in tja si sicer privošči kozarec vina, a kaj močnejšega, kot rum, je sama sebi prepovedala. »Vodke pa niti pogledati ne smem, saj je sivkina vodka z martinijem moja ahilova peta. Preveč mi je všeč. Ustaviti pa se ne bi znala pri eni sami, sem namreč verižna pivka.« Da se je prikopala do tega spoznanja in začela živeti zdravo, brez alkoholne omotice, je morala pasti na dno. Dobesedno. Prvi alarm je bil, ko je po dveh steklenicah želela načeti še tretjo, dokončna budnica, po kateri je nehala, pa je bila, ko je med snemanjem Trčenega profesorja padla skupaj. »Bila sem pivka in pol, a moram poudariti, da nisem popivala vsak dan. Za to sem si rezervirala čas od četrtka do ponedeljka zjutraj, ko sem spet morala na delo. Nato pa sem imela nezgodo, ki mi je odprla oči. Vzela sem slab ekstazi in prišla na snemanje zadeta. In prav tam, na stolu prikolice, kjer so me ličili, sem padla skupaj. Vsem sem sicer rekla, da sem vzela vitamine, ki očitno niso bili več v redu, a resnica je ta: zadeta sem bila na delu. Padla sem dol. V tistem sem se vzela skupaj in nikoli več nisem naredila česa takega. Nehala sem.«