Z nožem proti policistom
Naša država s prebežnikom, ki je norel v azilnem domu, ni ravnala korektno
LJUBLJANA • Višji sodniki so zavrnili pritožbo tožilstva, ki je za Davooda Abbasija, prebežnika, ki je z nožem norel v azilnem domu, zahtevalo zaporno, in ne pogojne kazni. Ob tem pa je celo krcalo tožilstvo in državo, saj je bil očitno obtoženi tisti, ki v Sloveniji ni bil deležen primerne obravnave. V azilnem domu je Abbasi z nožem v roki prišel do socialnega delavca, ki naj mu ne bi uredil nekih papirjev, ki jih je potreboval, in mu začel groziti. Z nožem je ves čas mahal in ga začel tudi zabadati v vrat. Nato pa se je odpravil na dvorišče azilnega doma in z nožem hodil med begunci in še naprej vpil ter grozil. »S takšnim agresivnim in impulzivnim obnašanjem je obtoženec nedvomno povzročil nevarnost tudi za prebivalce azilnega doma,« je opozorilo tožilstvo. Kljub temu da sta se na kraj dogodka takoj pripeljali dve policijski vozili s štirimi policisti, se Abbasi še kar ni ustavil. »Policistov, predstavnikov države, pooblaščenih za vzpostavitev in vzdrževanje reda in miru, ni upošteval. Proti njim je šel z nožem v roki, v borbenem položaju, nanje vpil in jim grozil,« so zapisali na tožilstvu in tudi, da ga policisti, čeprav so večkrat uporabili solzivec, niso mogli pomiriti in obvladati: »Dogajanje je ves čas opazovala množica prebivalcev azilnega doma, ki je med drugim upravičeno pričakovala, da bo policija oziroma država vzpostavila red in obtoženca razorožila.« A se to ni zgodilo. Vse se je končalo šele, ko ga je razorožil in pomiril eden od azilantov. Sodna izvedenka je ugotovila, da je dejanja storil v psihični stiski zaradi posttravmatske stresne motnje, prvostopenjsko sodišče pa je Abbasiju za tri kazniva dejanja, in sicer preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, grožnje in poškodovanja tuje stvari, izreklo enotno kazen leta in pol pogojnega zapora s preizkusno dobo štirih let.
Država okrnila lasten ugled Tožilstvo se je torej pritožilo, a ni bilo uspešno. »Takšen dogodek v azilnem domu, kjer so razmere same po sebi bolj ali manj napete, kjer je več prav tako travmatiziranih beguncev in ki so, glede na to, da so prosilci za azil, imeli tudi sami slabe izkušnje z oblastjo in pravnim redom v svojih domovinah, bi sodišče moralo obravnavati tudi z vidika varovanja ugleda in avtoritete države, v katero so se begunci zatekli,« so zapisali v pritožbi. A se po mnenju višjega sodišča, kljub temu da gre za graje vredno ravnanje, samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali nista bila ugled in avtoriteta naše države že pred tem dogodkom okrnjena predvsem s tem, kako so prosilca za mednarodni azil obravnavali pristojni azilni organi. Obtoženec je k nam prišel avgusta 2019, septembra 2019 podal prošnjo za mednarodno zaščito, o kateri pa kljub zelo kratkim rokom vse do danes ni bilo odločeno, zato nedvomno postopek v tem primeru traja nesorazmerno dolgo, kot je opozorila obramba. To je nedvomno pri Abbasiju, pri katerem so zaradi zapiranja in mučenja v matični domovini, od koder je pobegnil, ugotovili kompleksno posttravmatsko stresno motnjo, povzročilo dodaten stres. To se je za obtoženca (ki bi ga morali obravnavati kot ranljivo osebo, a ga niso) s preselitvijo iz Azilnega doma v Ljubljani v Azilni dom v Logatcu, kjer so ga razmere spominjale na travmatične dogodke, le okrepilo. Tudi psihiater je svetoval, naj se ga umakne iz okolja, ki ga spominja na pretekle travme, a so očitno tudi njegovo mnenje ignorirali. Po mnenju sodišča je torej tožilstvo prezrlo specifičnost tega primera, saj je evidentno, da ravnanje z obtoženim ni bilo korektno, sankcijo »opominjevalne narave« pa je sodišče o večjem številu olajševalnih okoliščin, ki dajo sklepati, da dejanj ne bo več ponavljal, ocenilo kot povsem primerno.
Sodna izvedenka je ugotovila, da je dejanja storil v psihični stiski zaradi posttravmatske stresne motnje.