Dotik za srečno življenje
Naj gre za držanje za roke, prijateljski trepljaj, božanje ali objem, njegova moč je globoka in univerzalna
Sodobni hitri tempo življenja, vse večja virtualna povezanost in še pandemija povrhu so še bolj ločili ljudi drug od drugega. Pomanjkanje fizičnega stika je povzročilo občutek osamljenosti, izoliranosti, pri mladih in starih. Situacija, v kateri smo se znašli, nas je spomnila, da ne glede na leta potrebujemo dotik, nežnost: morda zdaj še bolj kot kdaj prej. Naj gre za držanje za roko, božanje otroka, prijateljski in spodbudni trepljaj ali objem: moč dotika je globoka in univerzalna. Dotik iščemo in potrebujemo, povezuje nas, prinaša tako čustvene kot telesne koristi in nam daje varnost.
Ko občutimo dotik, se upočasni utrip srca, krvni tlak se normalizira, zniža se raven stresnega hormona, tudi simptomi anksioznosti, obenem pa se zviša nivo hormona sreče ter se krepi imunski sistem. Moč dotika so dokazali celo znanstveniki: ugotovili so, da dotik pomaga blažiti z demenco povezano vznemirjenost. Metoda koža na kožo pomaga nedonošenčkom k hitrejšemu napredku in lahko celo zniža tveganje smrti otrok z nizko porodno težo za 36 odstotkov, so dokazali raziskovalci! Dotik je torej nujen za naš razvoj. Najnovejša raziskava, ki je odkrivala, kako se ljudje spopadamo s preprečenim dotikov v času pandemije, je pokazala, da je dotik pomemben vsem, kljub virusu ali pa morda ravno zaradi njega. V raziskavi je sodelovalo 11.706 ljudi iz devetih držav, skoraj polovica (49 %) pa je povedala, da se zaradi pandemije počutijo bolj osamljene kot kdaj prej. Raziskava je našla tudi povezavo med občutkom osamljenosti in pomanjkanjem stika z drugimi, tako fizičnega kot čustvenega: kar 81 odstotkov sodelujočih, ki so navedli, da so pogosto osamljeni, si je zaželelo več objemov, 75 odstotkov ljudi pa je zaradi pandemije spoznalo, kako pomemben je dotik za zdravje. Kar 88 odstotkov ljudi verjame, da je ključen za srečno in izpolnjeno življenje. Mnogi sodelujoči so dodali, da se je raven dotikov med pandemijo znižala, tako v ožjem krogu, v katerega spadajo družina in tesni prijatelji, kot širšem, v katerega se uvrščajo kolegi, sodelavci, sosedi. Po drugi malce presenetljivi strani pa je okoli polovica sodelujočih povedala, da se raven dotikanja v času pandemije ni znatno spremenila. Še več: pri nekaterih se je celo povečala! Pri ljudeh, ki živijo z najmanj enim otrokom in najstnikom, starim od 16 do 19 let, je dvakrat višja verjetnost, da bodo zabeležili porast dotikanja, seveda v ožjem družinskem krogu. Sicer pa naj bi tudi pri dotikih v postpandemskem času štela kakovost pred količino, spet govorimo o ožjem krogu. Pandemija je pustila (morebiti trajne) posledice tako na naših srcih kot možganih, najverjetneje bomo potrebovali čas, da se vrnemo na predpandemski nivo dotikanja, ki je nujno potrebno za čustveno, telesno in mentalno zdravje.
So nujno potrebni za čustveno, telesno in mentalno zdravje.