Alfa samec
enaultovo linijo megane poznamo. V preteklosti se je Renault z različnimi oblikovnimi podobami odlično prilagajal spreminjajočim se modnim smernicam in se tudi s tem utrjeval na visokih prodajnih mestih. Ob klasični petvratni obliki in karavanu
Rje megane že zgodaj ponudil tudi enoprostorsko družinsko obliko pa limuzino in kabriolet z mehko in potem zložljivo trdo streho ter seveda super športnika RS. Zdaj je tu še suv kupe.
Novi križanec
Med vsemi naštetimi različicami je bilo v preteklosti vselej mogoče takoj, skoraj z zaprtimi očmi, vedeti, da vse nosijo enak DNK. V Renaultovem salonu je bil pogled na paleto različnih meganov vselej tak, kot je pogled na skupinsko sliko v družinskem albumu. Genetska oblikovna podoba je nezgrešljiva. Zdaj pa se je na družinski sliki pojavil tujec. Po tem, kako je videti, bi lahko bil hčerin fant, ki se očitno precej ukvarja s športom. Vsekakor se drži samozavestno, družina megane pa je z njim dobila močnega alfa samca.
Ker imajo vsake oči svojega malarja, se v ocenjevanje oblike ne bomo spuščali. Recimo, da je megane conquest vsaj nenavaden. Oblikovalci so to želeli. Ker ne gre »samo« za suv, ampak za suv kupe, so si morali dati duška. Suv bi moral biti nekoliko bolj družinsko športno rekreativen, kupe pa mora še bolj potencirati atletski potencial. Ta se manifestira v enem samem delu avtomobila – v zadnjem, kjer se C-stebriček spusti v širok in visok prtljažnik, na katerem kar buhti od izboklin, barvnih kombinacij, spojlerjev, velikih navideznih odprtin za izpušne cevi, ki jih tam sicer ni, ter dolgih svetlobnih podpisov.
Sedi se više kot v običajnem meganu, a v notranjosti drugih večjih razlik niti ne boste zaznali. Z opremo in armaturno ploščo ni načeloma nič narobe, a opazno je, da infozabavni sistem ni ravno najbolj kos času, tudi na zaslonu pred voznikom bi bila lahko prikazana kakšna informacija več. Kljub kupejevski obliki se zadaj sedi spodobno, prostora je dovolj tako nad glavo kot za kolena.
Za mirno križarjenje Zanimiv je prtljažni prostor, saj se zadnja šipa dvigne skupaj z vrati, zato je preprosto dosegljiv, a postavljen precej visoko. V hibridni različici je prostora za 480 litrov prtljage ( 33 litrov manj kot pri običajni), s podiranjem naslona zadnje klopi (60 : 40) pa se poveča na konkretnih 1263 litrov, v tem primeru boste s seboj lahko vozili do 1,8 metra dolge predmete. Za pogon pri hibridni različici skrbi 1,6-litrski bencinski motor, ki lepo sodeluje z elektromotorjem, skupno zmoreta 108 kW moči. Na papirju se morda zdi veliko, a conquest je vendarle že v osnovi težak več kot poldrugo tono, zato kakšnih športnih presežkov ne pričakujte. Tudi med vožnjo po zavitih cestah boste raje malo manj pritiskali na plin, saj se karoserija nagiba bolj kot v običajnem meganu, je pa po drugi strani krmilni mehanizem natančen in ponuja vozniku dovolj informacij. Izbira tega motorja, skupaj z obliko, potovalnim udobjem, prostornostjo in zmogljivostjo, je kot nalašč za udobno avtocestno križarjenje ali relacijske vožnje po podeželju. Na teh se megane conquest izkaže tudi z učinkovitim in tihim vzmetenjem. V prvem primeru sicer ne boste občutili posebne varčnosti, a bi morali priti skozi z dobrimi šestimi litri na 100 kilometrov, kar pa je glede na velikost in težo soliden rezultat. Med umirjeno vožnjo zunaj avtocest nam je porabo uspelo zmanjšati do 4,8 litra na 100 kilometrov, v tem primeru se pač bolj izrazi vožnja na energijo iz baterije, ki je v ospredju takoj, ko nehate pospeševati. Seveda pa je pomoč baterije občutna tudi na prvih metrih pospeševanja, preden se »zbudi« navor v bencinskem motorju.
Renault je ponudil obliko megana, ki ga trg ta trenutek hoče. Močnega, drugačnega in po videzu izstopajočega športnega terenca, ki ni samo to, ampak je kupe. Atlet. Hkrati pa ponuja vse klasične meganove dobre lastnosti, od udobja in funkcionalne prostornosti do dobrega paketa opreme ter za ta razred in velikost zanimivo ceno.
Hibridnega conquesta odlikuje ugodna poraba.