Avstrijski kancler ima slovenske korenine
Duhovnik Tomaž Maras raziskal izvor plemiške družine Schallenberg
Alexandrov daljni sorodnik pokopan v Črnomlju
ČRNOMELJ • Avstrijci so v ponedeljek dobili novega kanclerja. To je postal dotedanji avstrijski zunanji minister, 52-letni
Alexander Schallenberg, ki pa premore očitno tudi nekaj slovenskih korenin, v župnijski cerkvi v Črnomlju je pokopan njegov daljni sorodnik. Da se je to odkrilo, gredo zasluge predvsem 45-letnemu duhovniku
Tomažu Marasu, ki danes vodi župnijo Vavta vas pri Novem mestu, pred tem pa je deloval v Črnomlju. »Pred desetletjem smo se v Črnomlju lotili temeljite prenove župnijske cerkve,« nam pove Maras v črnomeljskem župnišču, kjer je bil kaplan. »Med obnovo smo odkrili grobnico, za katero smo sicer vedeli, da obstaja. V njej zaradi vlage ni ostalo praktično nič, razen čevlja in klobuka. Sta pa v cerkvi dva nagrobnika, ki sta bila v 18. stoletju vzidana v steno v prezbiteriju. Jasno je bilo, da sta tu pokopana dva plemiča: laik Palmburg, ki naj bi bil tudi lastnik gradu, ter grof
Janez Krištof pl. Schallenberg, cesarski komornik, stotnik v regimentu grofa Starhemberga, vitez in komtur (predstojnik) postojank nemškega viteškega reda v Metliki in Črnomlju.« Marasa je radovednost gnala k nadaljnjemu raziskovanju:
»Na spletu sem naletel na stare rodovne knjige, ki so jih včasih izdajali, in našel rodovnik.« Med zbiranjem in analizo podatkov je naletel tudi na politika Schallenberga, ki je bil že pred leti eden od tesnih sodelavcev Sebastiana Kurza. »Odločil sem se, da mu pišem, gospod Alexander je z mojo e-pošto seznanil očeta Wolfganga, nekdanjega diplomata, rojenega leta 1930. Odzval se je in mi napisal pismo,« pove Maras. Wolfgang Schallenberg mu je poslal tudi nekaj gradiva: »Zapisal je, da je izredno hvaležen, ker se zanimamo za njegovega sorodnika.«
Poroka z Barbaro Črnomaljsko
Družina izvira iz Sankt Ulricha im Mühlkreis na skrajnem severu Avstrije. Prvi znani podatki o njej segajo v leto 1190. Ime so dobili po dvorcu Schallenberg, ki so ga imeli v lasti od leta 1260. V 15. stoletju so grad porušili husiti, od leta 1982 je spet v lasti družine Schallenberg. Ta je leta 1636 prejela plemiški naslov baronov, leta 1666 so jih Habsburžani povišali v grofe. Prejeli so tudi madžarski indigenat in madžarska skupščina jih je leta 1688 priznala za plemiče Kraljevine Madžarske. Med znamenite osebnosti družine se šteje Krištof pl. Schallenberg, avstrijski plemič, ki je bil tudi pesnik. Prav slednji se je poročil z Margareto pl. Lappitz, hčerko Barbare Črnomaljske. Rodbina Črnomaljskih je spadala med starejše na Slovenskem, posebno pa se je uveljavila v 15. stoletju. Po moški liniji je izumrla leta 1677. Med pomembne osebnosti Črnomaljskih spadata Jurij in Gašpar Črnomaljski, nas opozori in pouči poznavalec te tematike, zgodovinar Janez Weiss iz Mestne muzejske zbirke Črnomelj. Zgodba s kanclerjem in njegovimi slovenskimi koreninami in sorodniki pa gre dalje tako. Krištof Schallenberg in Margareta sta imela dva sinova, Wolfganga in Georga. V Črnomlju je torej pokopan Janez Krištof Schallenberg, Georgov vnuk. Ker ni imel otrok, se je njegova linija končala. Se je pa nadaljevala linija Schallenbergov po Wolfgangovi liniji, ki nas v 10. kolenu pripelje do Wolfganga Schallenberga, očeta današnjega kanclerja Avstrije, ki je tako potomec plemiškega rodu v 11. kolenu.
Predstojnik viteškega reda
Tomaž Maras in Janez Weiss pojasnita, da je imel pokojni sorodnik avstrijskega kanclerja pomembno vlogo na slovenskih tleh. Bil je predstojnik nemškega viteškega reda v Beli krajini in tako vodil njegove cerkvene in posvetne, še posebno gospodarske zadeve. Vojaško se je kalil v Nemčiji in na Nizozemskem, kjer je služil v regimentu grofa Maksimiljana Starhemberga. Leta 1686 se je v Gradcu pridružil nemškemu viteškemu redu, potem ko je dokazal svoje plemiško poreklo v petih generacijah. To mu je uspelo, a v Beli krajini ni dolgo služboval, saj je 25. aprila 1689 umrl, zakaj natančno, ne ve nihče.
Po njegovi smrti je nastal popis stvari, ki jih je imel. Zapuščinski inventar je popisal Jonas Kolbesar, šlo je za denar, nakit, jedilni pribor, obleke, tudi puške in pištole. Maras in Weiss potrdita, da naj bi bil Kolbesar verjetno duhovnik v službi nemškega viteškega reda. Poslovenjena oblika priimka Kolbezen je še danes prisotna v Beli krajini, zagotovo tudi zato, ker je Jonas Kolbesar tja prišel z bratom, ki si je ustvaril družino. Po vsem zapisanem verjetno ni daleč dan, ko bo novi predsednik avstrijske vlade prišel tudi v Slovenijo. Spodobilo bi se ga sprejeti v Beli krajini.
1982.
je dvorec spet postal last Schallenbergov.