Fantje tekmovali, kdo bo
LJUBNO OB SAVINJI • Na Ljubnem ob Savinji so konec septembra predali namenu prenovljeni Zadružni dom Ljubno z novo knjižnico in muzejskimi zbirkami ter Kulturni dom in Kongresni center KLS.
V novi knjižnici so odprli domoznanski kotiček s številnimi zgodovinskimi knjižnimi gradivi, ki jih je občini Ljubno podaril Peter Breznik. V podstrešnih prostorih prenovljenega Zadružnega doma sta po novem na ogled nova interaktivna flosarska zbirka, kjer bodo obiskovalci lahko doživeli pravo splavarjenje, in zbirka ljubenskih cvetnonedeljskih potic.
Kurijo jih kot blagoslovljen ogenj Zgodba o zbirki ljubenskih potic je nekaj posebnega. Občina Ljubno je namreč konec julija letos z družino Atelšek iz Savine podpisala donatorsko pogodbo, v kateri so ji ti podarili unikatno zbirko kar 71 cvetnonedeljskih potic, ki jih je ustvaril vsem poznani Alojz Atelšek. V svojem dolgoletnem ustvarjanju potic je prispeval velik delež k razvoju nesnovne dediščine izdelovanja ljubenskih cvetnonedeljskih potic, ki so bile leta 2013 razglašene za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena.
»Ko govorimo o ljubenskih poticah, govorimo o kontinuirano razvijajoči se tradiciji, ki se zaradi svoje živosti skozi čas nadgrajuje, dopolnjuje, spreminja in sledi sodobnim trendom. Po skoraj stoletju dolgi tradiciji je izdelati nekaj inovativnega, drugačnega, a hkrati domačega, za izdelovalce velik izziv. Gre namreč za ohranjanje dediščine, ki so jo naši predniki iz hribovskih kmetij prvič prinesli prav v cerkev sv. Elizabete na Ljubno. Skromno, ponižno, pogosto povsem očem skrito izdelujejo potice, ki jih nato med letom postopoma kurijo kot blagoslovljen ogenj,« je v knjigi o poticah zapisala
Karolina Vrtačnik.
Pri ljubenskih poticah gre, če povzamemo misli Sebastjana Webra iz Muzeja novejše zgodovine Celje, za prepletanje sodobnega in tradicionalnega načina življenja. Največjo vlogo tukaj igrata predvsem ljudska ustvarjalnost in želja po nečem drugem, boljšem, lepšem in predvsem drugačnem. »Prav ta misel je gnala tudi
Jožeta Poličnika, ki je konec 19. stoletja izdelal prvo figuralno potico,« poudarja Weber. »Tisti čas je bilo namreč v navadi, da so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k