Slepo pričo je zapustil še spomin
KOPER • Ljubljančanu Klemnu Kadivcu, Bojanu Stanojeviću iz črnogorske Podgorice in Draganu Čikojeviću z Okroglega na Gorenjskem na koprskem okrožnem sodišču sodijo zaradi različnih vlog, ki naj bi jih imeli 15. novembra predlani pri poskusu ugrabitve Žarka Tešanovića in ugrabitvi 35-letnega Danijela Božića, ki je iz Ankarana izginil, štirinajst dni pozneje pa so ga našli mrtvega. Tožilstvo jim očita, da so se skupaj s še neznanimi storilci združili v hudodelsko združbo, da bi moška ugrabili in ju prisilili, da opustita svoje posle s preprodajo prepovedanih drog, pa tudi, da bi izvedeli, kje je droga, vredna dobra dva milijona evrov, ki je bila pred kritičnim dogodkom menda ukradena iz hiše na Okroglem. Kadivcu in Stanojeviću očitajo tudi poskus ugrabitve in ugrabitev, Kadivcu in Čikojeviću pa posest streliva in pištole. V četrtek je na prostor za priče stopil 40-letni Tešanović. Povedal je, da je trinajst let popolnoma slep. Čeprav je izgubil prijatelja iz otroštva, s katerim je rasel in živel v isti ulici, se ni spomnil veliko, oziroma je svoje izjave večkrat spreminjal, in to v korist obtoženih.
Skočili so mu na hrbet
Policiji je dejal, da so se med potjo dogovorili, da gredo v Trst po oblačila, v preiskavi, da sta se s Kadivcem zmenila, da gredo na pot, ker ga bo spoznal s prijateljem, na sodišču pa, da so bili z Danijelom namenjeni v Trst oziroma Palmanovo po trenirke in superge. V preiskavi je dejal, da je Kadivca na kraj srečanja, pred viški lokal Sputnik, pripeljal njegov brat Blaž Kadivec, ki ga policija išče prav v povezavi z ugrabitvijo in umorom Danijela, sodnici Nataši Tomazini
Tonejc pa je to zanikal. Spremenil je tudi svojo navedbo, da je Danijelu in njemu Klemen Kadivec »kar naenkrat rekel, da ugasneta telefone«. »Pred mejo vedno ugasnem telefon, zaradi roaminga, Danijel tudi,« je dejal Tešanović. Spomin ga je pustil na cedilu tudi v delu, ko je med preiskavo dejal, da je Danijela pri vožnji in zaustavitvi avtomobila usmerjal Kadivec. »Danijel se je odločil, kje bo vozil, ni mu rekel Klemen.« Ko so Tešanoviću predočili njegovo izjavo, se je spomnil, da se je res govorilo o smeri vožnje, ampak ne ve, kdo je govoril, voznik ali sopotnik, ker »je bil džumbus«. Sodnico je ob tem presenetilo, da bi Danijel na glas usmerjal samega sebe. »Ne morem se spomniti vsakega detajla,« je odgovoril oškodovanec. Kadivec je ob tem vstal in pripomnil, da ni nikogar usmerjal.
Ko so ustavili pri ankaranski lekarni, je Kadivec dejal Danijelu, da gre z njim, Tešanoviću pa, naj ostane pri avtu, izhaja iz uradnega zaznamka, na sodišču je zgodbo nekoliko spremenil: »Po petih minutah mi je nekdo skočil na hrbet, udarjali so me v glavo, ampak me niso hudo pretepli, samo par šivov sem dobil.« Da bi ga kdo z »utoko« (pištolo, op. a.) po glavi, ne ve, da bi v Ankaranu napadalci govorili o pištoli, ni slišal, je spet spremenil izjavo, spomnil se ni niti, da bi mu roke vezali z vezicami. Čeprav iz zaznamka izhaja, da naj bi napadalci govorili v srbohrvaščini, je na sodišču dejal, da se ne spomni, da bi kdo kaj rekel med napadom. »Ravsali smo se, potem je prišla policija,« je izpovedal. Tešanovića so torej rešili mimoidoči, ki so poklicali policijo, Stanojevića in Kadivca so potem prijeli v bližini, Danijel pa je izginil. Prvega decembra predlani so ga našli umorjenega, truplo je bilo zakopano v gozdu pri Naklem. Obdukcija je pokazala, da je imel vbodne in strelne rane, raztrganine, presekanine.
Ni vedela za pot v Italijo
Zakaj bi ju napadli in Danijela ubili, Tešanović ne ve. Razlagov za dogodke ni poiskal, se je pa spraševal, zakaj, in o tem poizvedoval na ulici. »Trikrat ali štirikrat so me hoteli dati v program zaščitenih prič, ampak raje umrem na ulici, kot da živim kot podgana,« je bil odločen in navedel, da je bil enkrat v zaporu zaradi razpečevanja prepovedane droge.
Pričala je tudi Tešanovićeva žena T. J., ki ni vedela, da je šel mož kritičnega dne v Italijo. »Brez moje vednosti mož prej ni šel po oblačila v tujino. Žarko se je po smrti Danijela čisto spremenil, z njegovo smrtjo se ni sprijaznil,« je dejala na robu solz, pa tudi da jim je pokojni veliko pomagal, opral avto, šel v trgovino. Sicer pa, da se družina počuti varno. Kadivec, ki naj bi bil nekaj časa vodja leta 2018 organizirane slovenske celice zloglasnega Kavačkega klana, se brani z molkom, prav tako Stanojević. Čikojević, ki naj bi združbi zagotovil prostor, kamor so pripeljali ugrabljenega, je na prejšnji obravnavi rekel, da ni kriv, in še, da je bil 15. novembra od 8.56 do 16.14 v službi. MONI ČERNE
Trikrat ali štirikrat so me hoteli dati v program zaščitenih prič, ampak raje umrem na ulici, kot da živim kot podgana.