Smetiščarsko smetorečje Na eks
Skozi okno opazujem, kako E. S. (ena sosed oz. sosed) v zabojnik za plastične smeti meče papir. Meni nič, tebi nič. Boli ga tista stvar, bi rekli. In sem ga primerjala s tistimi, ki smetijo našo elektronsko pošto, ki smetijo različne televizijske oddaje s svojim smetiščarskim smetorečjem, in številnimi drugimi onesnaževalci naših vsakdanjikov.
Obvestilo na oglasnih tablah na stopniščih največkrat preberejo le nekateri, drugim se zdi, sem prepričana, le še ena smet, ki pač visi na tabli. Ko sem se malo umirila, slaba volja pa mi je ob skodelici najboljše skuhane kave popustila, sem prebrala, da bo letos po ocenah projekta Global E-waste monitor nastalo 57,4 milijona ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek kitajski zid. No, pa da smo te dni imeli mednarodni dan e-odpadkov, ob dnevu pa so sporočili, da je bil namenjen spodbujanju potrošnikov k pravilni oddaji e-odpadkov oz. podaljšanju njihove življenjske dobe. Global E-waste monitor sicer napoveduje, na bo do leta 2030 letno nastalo 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za dva milijona ton ali za okoli tri do štiri odstotke, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil, pravijo v Zeosu.
V slovenski družbi za ravnanje z električno in elektronsko opremo navajajo podatke, da v Evropi 11 od 72 e-naprav v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih. Po navedbah Zeosa je bilo leta 2019 ustrezno obdelanih in recikliranih 17,4 odstotka teh odpadkov.
Prav zanimiv pa je bil zame podatek, ki ga je povedal direktor programa SCYCLE in vodja urada
UNITAR v Bonnu v
Nemčiji Rüdiger Kühr, in sicer, da je vrednost komponent električne in elektronske opreme v t. i. mestnih rudnikih ogromna. Kaj to pomeni?
»Tona zavrženih mobilnih telefonov je bogatejša z zlatom kot tona rude zlata,« je dejal in navedel podatke, da je v milijon mobilnih telefonov npr. vgrajenih 24 kilogramov zlata, 16.000 kg bakra, 350 kilogramov srebra in 14 kilogramov paladija, torej virov, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. »In če teh materialov ne recikliramo, je treba izkopati nove zaloge, kar škoduje okolju,« je opozoril.
Poleg tega vsaka tona reciklirane odpadne električne in elektronske opreme prepreči
Ljudje smetijo z neprimernimi besedami, sprevrženimi in na trenutke že groznimi dejanji tako doma kot v javnosti. Pravzaprav vsepovsod.
približno dve toni emisij ogljikovega dioksida. Podatki, ob katerih se lahko zamisliš! Nobena skrivnost več ni, da se v naši temačni deželici higiena slabša vsepovsod: v komuniciranju, obnašanju, tudi medosebnih odnosih. Ljudje smetijo z neprimernimi besedami, sprevrženimi in na trenutke že groznimi dejanji tako doma kot v javnosti. Pravzaprav vsepovsod. Anonimno smetenje na družabnih omrežjih je postalo kar normalen standard občevanja med posamezniki. Tudi in morda v največji meri med tisto tako imenovano politično elito, ki je v zadnjem letu res povsem zbezljala; v koaliciji in širše, od koder se žali in ustrahuje vsepovprek in na vseh družabnih omrežjih.
Saj tudi povsem povprečni Slovenci in Slovenke ne zaostajajo, ampak to je pač druga raven.
In tako naše virtualno življenje postaja vse večje smetišče. In če smo navajeni, da v našem, slovenskem kokošnjaku pač lisice varujejo kokoši, nas niti najmanj ne preseneča, da so največji onesnaževalci našega okolja pač smetarji. Vseh vrst! Izjema so, se mi zdi, le komunalci, ki praznijo zabojnike, nastlane s smetmi različnih vrst in zvrsti.