Vsega, kar se je zgodilo Kranjcu, ni mogoče predelati čez noč
Alpski smučarji konec tedna v Söldnu začenjajo novo sezono Trener Klemen Bergant je razgrnil občutke pred olimpijsko zimo
• Večino akterjev pod streho Smučarske zveze Slovenije čaka vsaj mesec temeljitih priprav na novo sezono, ki bo povrhu olimpijska. Druga polovica oktobra že prinaša ledeniško premiero z veleslalomom za svetovni pokal. V soboto in nedeljo bodo v Söldnu prve cilje razgrnili tudi v slovenskem taboru, pred uvodom smo se pogovarjali s Klemnom Bergantom, glavnim trenerjem moške zasedbe v tehničnih disciplinah, v kateri sta glavna aduta Žan Kranjec in Štefan Hadalin. Kako ocenjujete stanje v ekipi, koliko ste uresničili pripravljalni načrt?
»Sprva smo načrtovali odhod v Ushuaio v Argentino, a so nam zaprli dostop na južno poloblo. Reševali smo se s treningom v Saas Feeju v Švici, kjer smo imeli najprej slabe razmere ob začetku poletja, nato pa občutno boljše. Res pa je, da se na ledeniškem snegu oprema drugače vede kot tam, kjer imamo preizkušnje pozimi. Pravzaprav gre za različni športni panogi: smučati po snegu ali po ledu. Zato je zdaj zelo pomembno, da tri ali štiri dni pred tekmo v Söldnu izkoristiš podobne razmere, kot bodo na tekmi.« Ker primernih ledenikov za vadbo ni veliko, je gneča tam najbrž kar moteča, kajne?
»Veliko reprezentanc je, ni kaj. Na teh nekaterih ledenikih, ki so odprti za trening, so ekipe z vsega sveta. V Južno
Kako je bilo letos v Švici?
»Spomin ostaja na jasne noči, hladno je bilo, zgodilo se je tudi, da je bilo ob koncu avgusta enkrat minus devet! Pa tudi snega je bilo dovolj, ni bil le led z ledenika. Ne spomnim se takšnega avgusta v Švici. Le septembra se nam je potem malce sesul načrt: sprva zaradi vremena, nato pa je moral Žan Kranjec izpustiti trening veleslaloma.«
Kako pa je bilo z njim?
»Staknil je angino, zato mu je zdravnik svetoval počitek. Toda zdaj je že vse v najlepšem redu, vadil je z nami v smučarski dvorani in nato nadaljeval na ledeniku.«
Smučarska dvorana? Mar ni to bolj turistična atrakcija sredi poletja kot možnost resnega treninga?
»To je pač v severni Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji, v bližini velikih mest. Ponekod pripravijo živi led. Dve leti nismo hodili na priprave v dvorano, prej smo bili v manjšem kraju pri Hamburgu, zdaj v Belgiji. Gre za relativno položen teren, zgodba pa se spremeni, če je podlaga prava. In kar zadeva opremo ter njeno nastavitev, sta tako Žan kot tudi Štefan dobila nekaj dobrih informacij. Posebno v oktobru, ko na ledenikih pade novi sneg in je slabo vreme, je dvorana lahko ustrezna rešitev.«
Kaj pa gre storiti v teh zadnjih dneh do starta v Söldnu?
»Naš cilj se je čim bolj približati razmeram v Söldnu, kjer bo polito z vodo. Zares smo na takšnih podlagi z izjemo prejšnjih dni vadili zadnjič v Banskem v Bolgariji ob začetku aprila. Res oba naša smučarja po tej plati ne potrebujeta veliko treninga na takšni progi, tudi drugi ne bodo stali križemrok. Švicarji bodo progo doma zaprli le zase, Avstrijci so bili v Söldnu ter nad Meranom, težave z vremenom pa so bile za vse moteče.«
Moteče so bile za vas in predvsem za ambicioznega Žana Kranjca težave z opremo v prejšnji sezoni.
»Ko so se pri Rossignolu odločili za smučko na 30 m radija, je bila ta najboljša. Lani sta pač Atomic in Head naredila daljše smuči, ki so se izkazale kot takšne, da z njimi ohranjajo tekmovalci prednost. Vsi drugi pač nismo bili povsem konkurenčni. Zdaj je Rossignol naredil dva nova, daljša modela, predvsem Žanu je eden zelo všeč. Od prvega dne se je v Banskem dobro počutil. Žan mora dobiti polno zaupanje v opremo, to je zanj zelo pomembno.«
Kot vem, je izjemen profesionalec pozitivnega značaja, toda v prejšnji sezoni so se mu dogajale nepredvidene reči, imel je veliko smole, moral se je soočiti s tragedijo v družini. Kako je zdaj z njegovo psihološko pripravljenostjo?
»Vseh teh zadev, ki so se mu zgodile, ni mogoče predelati od danes do jutri. Ko je bil poleti več doma, je to preživljal, pozimi niti ni imel pravega časa, da bi o tem razmišljal. Kako je daleč glede zbranosti, bo jasno na tekmi. Na treningu ni težav. Toda v pripravljalnem obdobju je manj stresa. Vendar se je po tragediji in poškodbi relativno uspešno vrnil. Čeprav je izpustil dve tekmi, je bil ob koncu med sedmimi najboljšimi veleslalomisti sezone. Le on in Alexis Pinturault
predstavljata stalnico zadnjih štirih let v veleslalomskem vrhu. Je pa že tolikokrat dokazal, da lahko zmaga ali se uvrsti na stopničke, zato cilji ostajajo visoki. In tako so tudi pritiski posebni.«
Olimpijska sezona pa po navadi prinaša še več pritiska.
»Pripravljamo se, da bi bili že od začetka dobri. V smučanju je načrtovanje forme zelo nehvaležno tudi zaradi zunanjih dejavnikov. Morda ujameš sijajno raven pripravljenosti, a te vreme zmoti. Poskusimo se pripraviti za vsako tekmo, ker če bomo uspešni pred odhodom v Peking, bomo lažje pristopili k olimpijskemu izzivu. Res pa je, da vsem nam olimpijske proge predstavljajo neznanko. Vemo le, da je tam lahko zelo mrzlo, ampak res zelo, torej do minus 30, lahko pa je toplo. Veter naj bi pihal stalno, ker so ti hribi sredi ravnine. Toda ob koncu te ne bo nihče ničesar vprašal o drugih dejavnikih, niti ne o teh razmerah boja z virusom, pomembna bo le uvrstitev.«
Kako je s Hadalinovo pripravljenostjo?
»Dobro je treniral, opravil je največ hitrega treninga, odkar pet let ne hodi več z ekipo hitrih disciplin na južno poloblo. Dobro je vadil, morda ima kakšno vprašanje glede opreme, a menim, da bo do zime vse pod nadzorom. Veleslalom ni več njegova stranska disciplina, sezono je končal v top 30, že dolgo nismo imeli med trideseterico v veleslalomu dveh Slovencev.«
Za Štefana Hadalina veleslalom ni več njegova stranska disciplina.