Izogibamo se prisilni drži
Težave z ledvenim delom hrbtenice v obdobju enega leta se pojavljajo pri vsakem petem do celo vsakem drugem Slovencu
Pri izvajanju vaj ne smemo občutiti nelagodja, bolečine ali mravljinčenja po telesu.
Bolečino v predelu ledvene in vratne hrbtenice pozna skoraj vsak odrasel človek. Dejstvo je, da se obrabni procesi na hrbtenici začnejo že kmalu po 20. letu starosti, ne glede na športne aktivnosti, obremenitve pri delu in preventivo. Vsaj enkrat v življenju naj bi imelo težave s hrbtenico približno 80 odstotkov ljudi, težave z ledvenim delom hrbtenice v obdobju enega leta pa se pojavljajo pri vsakem petem do celo vsakem drugem Slovencu. Pomembno pri teh težavah je, da zgodaj začnemo zdravljenje. Usmerjeno mora biti predvsem v korekcijo drže, krepitev mišic trupa ter izogibanje preobremenjevanja hrbtenice.
Za bolečino v spodnjem delu hrbtenice ali v spodnjih organih je kriva okvara medvretenčne ploščice oziroma diskusa. Zdravniki to strokovno imenujejo lumboishialgija, po domače pa temu pravimo išias. Išias torej nastane kot posledica pritiska okvarjene medvretenčne ploščice na izstopajoče živčne korene v hrbtenici. In prav to povzroča bolečino vzdolž spodnjega uda prizadete strani. Akutna bolečina v križu traja od nekaj dni do nekaj tednov, običajno pa mine spontano in brez posledic. Zelo pomembna je pravočasna fizikalno-medicinska obravnava, ki lahko vključuje pregled fiziatra ali nevrokirurga, sledi pa vodena in usmerjena fizioterapija. Za dolgoročno odpravljanje bolečine je treba ugotoviti vzrok. Vsakdo lahko sam pri sebi najbolje opazi, po katerih opravilih in gibih se bolečina pojavlja. Za bolečino v ledveni hrbtenici je večinoma vzrok v neprimernem
gibanju in položajih, zato je treba tovrstna opravila, položaje ali gibe spremeniti ali jih nadomestiti z drugimi. Priporočljivo je voditi dnevnik, v katerega si zapisujte aktivnosti in bolečino, ki je morebiti pojavlja.
Brez pretiravanja
Za zdravo hrbtenico je pomembno tudi gibanje. Gibi naj bodo raznoliki, saj ponavljajoči se enaki gibi na dolgi rok pripeljejo do preobremenitev in poškodbe tako hrbtenice kot drugih sklepov. Hrbtenica nam bo hvaležna, če pri vadbi in športnem udejstvovanju ne bomo pretiravali. Fizioterapevti svetujejo, da poiščemo prave vaje, ki bodo hrbtenici v podporo, izvajajmo jih zmerno in dolgoročno. Ker hrbtenica najbolj prenaša obremenitve in sile, kadar je poravnana – to pomeni pokončno držo –, je pomembno, da se gibamo v kolkih, ne s hrbtenico. Kadar je hrbtenica pod obremenitvijo in upognjena, neuspešno prenaša sile oziroma obremenitve. Najbolj priporočljivo je, da jo med gibanjem ohranjamo v nevtralnem, a pokončnem položaju. Ko se gibate, se gibajte pravilno, torej s kolki, koleni in z njimi ustvarite silo. Bolečino v križu bomo preprečili, če bomo od 10 do 15 minut na dan, po priporočilu fiziatra ali fizioterapevta, pravilno izvajali vaje za spodnji del hrbta. Pomembno je, da se pri bolečini v križu izogibamo vajam, ki vključujejo sunkovite gibe telesa naprej in nazaj in hitre krožne gibe hrbtenice. Pri izvajanju vaj ne smemo občutiti nelagodja, bolečine ali mravljinčenja po telesu.
Vaje
Fizioterapevti svetujejo, naj za hrbtenico delamo stabilizacijske vaje. Stabilizacija trupa pomeni zadržati hrbtenico v svojih naravnih krivinah, medtem ko z udi izvajamo gibanje. Stabilizacijske vaje pogosto enačijo z ravnotežnimi vajami ali klasičnimi vajami za moč, kar pa ni isto. Vaj za stabilizacijo hrbtenice se je treba lotiti postopoma, brez naprezanja in predvsem redno. Zelo pomembno je, da nas njihovega pravilnega izvajanja nauči fizioterapevt oziroma strokovnjak za hrbtenico.