Kdo kupuje umetnine? Na eks
Praviloma pravijo, da začnejo v kriznih časih ljudje najprej varčevati pri kulturi oziroma umetnosti. A prav (žal še vedno aktualna) koronakriza z vsemi vladnimi lockdowni in omejitvami, ki so delo najbolj oteževali prav umetnikom oziroma kulturnemu sektorju, je dokazala ravno nasprotno. V veliki meri je umetnost reševala sodobna tehnologija, saj so zaradi interneta umetniki lahko še vedno nagovarjali svet, občinstvo pa je lahko dela prek spleta tudi kupovalo, pa naj gre za streaming platforme, ki ponujajo serije, filme in glasbo, spletne trgovine, ki ponujajo domala vse, kar lahko vidimo tudi v fizičnih trgovinah in galerijah (če se osredotočimo na vizualna umetniška dela), ali nastope »v živo« (družabna omrežja in sorodne aplikacije, ki omogočajo »live« pretakanje). Zdi se, da s(m)o ljudje umetnosti lačni zdaj bolj kot kdaj prej ali pa vsaj bolj kot v zadnjem desetletju ali dveh. Kljub temu da je imela v času ukrepov za zajezitev epidemije slovenska (in še katera) vlada še posebno mačehovski odnos do kulturnikov in kulturnega sektorja, je umetnost cvetela in posledično postajala tudi vse bolj družbenopolitično angažirana. Predvsem gledališče je ponovno prevzelo bolj angažirano noto. Pa tudi vizualna umetnost – sodobno slikarstvo, torej (grafično) oblikovanje in večmedijske instalacije, ki so z internetnimi orodji dobile krila in povsem nove razsežnosti.
Letno poročilo družbe Artprice, ki pokriva več kot 30 milijonov cenitev za več kot 700.000 umetnikov in 6300 dražbenih hiš, je razkrilo, da je bil na dražbah sodobne umetnosti v zadnjem letu dosežen rekorden izkupiček v vrednosti 2,7 milijarde ameriških dolarjev, kar je približno 2,3 milijarde evrov. K temu sta prispevala predvsem prej omenjena spletna prodaja in prihod NFT –nezamenljivih žetonov, ki omogočajo nakup pravic za spletno umetnost. Potem ko se je prodaja lani zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa sprva zmanjšala za tretjino, se je med junijem 2020 in junijem 2021 močno povečala, saj so se dražitelji hitro prilagodili spletnemu pristopu. V uvodu k poročilu je predsednik uprave Artprice Thierry Ehrmann, ki je podjetje ustanovil leta 1987, zapisal, da so bile v novem spletnem okolju še posebno uspešne fotografije in grafike, leta 2021 pa smo bili priča »senzacionalnemu prihodu popolnoma dematerializiranih umetniških del – slavnih NFT«. NFT je okrajšava za »non-fungible tokens«, pravzaprav pa gre za kriptografske kovance, ki predstavljajo unikatna digitalna sredstva/imetja. Leta 2020 se je zgodila prava eksplozija prodaje NFT-jev in del sveta je kaj hitro začel govoriti o novi digitalni ekonomiji. Po podatkih podjetja L´Atelier BNP Paribas, ki spremlja dogajanje na tehnološkem področju in informacijah spletne strani nonfungible.com, je trg NFT-jev v lanskem letu dosegel vrednost 250 milijonov ameriških dolarjev. Višina investicij v NFT-je pa je lani zrasla za skoraj 300 odstotkov. NFT-kovance se uporablja za kreacije potrjenih digitalnih sredstev, kot so digitalna umetnost, digitalne zbirke, virtualna sredstva in digitalna »in-game« sredstva, ki se jih pridobi med igranjem računalniških iger. Z njimi so zaslužili tako stvaritelji kot zbiratelji. Letos je denimo neki zbiratelj umetnin prodal 10-sekundno videoumetnino za 6,6 milijona ameriških
Zdi se, da s(m)o ljudje umetnosti lačni zdaj bolj kot kdaj prej ali pa vsaj bolj kot v zadnjem desetletju ali dveh.
dolarjev, decembra lani, ko so bili galerije in muzeji zaradi koronakrize po svetu večinoma zaprti, pa je trgovalni volumen NFT-kovancev dosegel zgodovinski vrh pri prodaji digitalne umetnosti. Najbolj vreden NFT se je prodal za 69 milijonov dolarjev, in sicer je vrtoglavo ceno doseglo digitalno umetniško delo z naslovom Everydays: The First 5000 Days, ki je tako postalo tretje najdražje delo še živečega umetnika. Že v prvih nekaj mesecih letošnjega leta pa je bilo z NFT-ji opravljenih za več kot 200 milijonov dolarjev nakupov. Trg (neoprijemljivih) sodobnih umetnosti torej cveti. Iz avkcijske hiše Christie's so sporočili, da se je na prvo javno dražbo NFT prijavilo kar 22 milijonov ljudi, od tega jih je bilo skoraj 60 odstotkov mlajših od 40 let, kar pomeni, da sodobno umetnost kupujejo predvsem mladi oziroma milenijci in generacija Z. NFT-ji so po pisanju AFP predstavljali tretjino spletne prodaje in dva odstotka celotnega trga z umetninami. Tudi zloglasni britanski ulični umetnik Banksy, ki se sicer specializira predvsem za grafite, je prodal NFT svojega dela Morons za približno 380.000 dolarjev.
Trg umetnin se po leto in pol dolgem krču zaradi omejitvenih ukrepov le postavlja na noge. Rešujejo pa ga predvsem že prej omenjeni mlajši kupci, milenijci, ki so v prvi polovici leta opravili večino vseh nakupov, dvakrat več kot generacija X in štirikrat več od baby boomerjev. Delež spletne prodaje je bil letos kar dvakrat višji v primerjavi z letom 2019, digitalne transakcije pa predstavljajo 33 odstotkov celotne prodaje, kar gre z roko v roki z dejstvom, da je v porastu predvsem digitalna umetnost.