Šest let mučenja, šest let zapora
Profesor psihologije obsojen nasilja nad ženo in otroki Pogojna kazen za mačeho, ki je učiteljica v osnovni šoli
ALEKSANDER BRUDAR
LJUBLJANA • Z obsodilno večletno zaporno kaznijo se je na ljubljanskem okrožnem sodišču sklenilo sojenje, ki je za zdaj že polnoletne štiri otroke in njihovo mamo obliž na njihove rane. Te jim je, tako je sklenila sodnica Polonca Valentinčič Bertoncelj, v središču prestolnice od leta 2008 pa vse do leta 2014, ko so se otroci odselili, povzročil njihov danes 60-letni oče ter njegova 47-letna žena. Da je stvar še hujša, oba prihajata iz pedagoških vod: on je profesor psihologije na eni od ljubljanskih srednjih šol, ona učiteljica slovenščine in angleščine na osnovni šoli v okolici Ljubljane. Po prepričanju sodnice je šest let in pet mesecev zaporne kazni za očeta otrok in bivšega moža oškodovanke primerna kazen. »Gre za pet oškodovancev, nasilni ste bili do lastnih otrok. In šlo je za takšno nasilje, za katero je težko verjeti, da se lahko sploh dogaja. Prav tako ste spretno manipulirali z žrtvami,« je bila jasna sodnica in še, da obtoženi 60-letnik med sojenjem ni pokazal niti kančka obžalovanja, bil pa da je tudi povsem nekritičen do svojih ravnanj. V obrazložitvi sodbe je še enkrat spomnila, kaj vse so morale žrtve preživljati. Otroci so drug za drugim razlagali, kako jih je oče psihično in fizično maltretiral in jim celo očital, da so »prebudili zmaja v njem«. To jim seveda ni prineslo nič dobrega, saj so bili grobo pretepeni in ozmerjani. Soobtožena mačeha jih je poniževala z besedami, kot so lažnivka, kurba, prasica mala. Otroke je tepla po glavi celo s krtačo za lase. Tako kot njen mož je katerega od otrok za več ur ali celo čez noč zaprla v zimski vrt ali pralnico.
Niso je smeli klicati mama
Pravkar polnoletna hčerka je na sodišču razlagala, da vse do 10. leta starosti, ko se je končno odselila na varno k mami, ni poznala drugega kot nasilje. »To je bil edini svet, ki sem ga poznala. Za vsako malenkost smo bili krivi. Oče in mačeha sta bila nepredvidljiva,« se je spominjala in nadaljevala, da so imeli njeni polbratje in polsestre normalno življenje, »nas pa je ločeval med seboj, oče nam ni dovolil druženja«.
Njen oče naj bi izvajal nasilje tudi nad njeno mamo. »Seveda sem se ga bala,« je ta brez kakršnega koli pomisleka povedala na sodišču in dodala, da ga samo zaradi otrok ni zapustila. »Najprej me je z dlanmi udaril po obrazu, me začel lasati in spravil na tla. Prijel me je za lase in me odvlekel na hodnik. Nato pa mi je rekel, naj izginem izpred njegovih oči,« je opisala le enega od mnogih njegovih nasilnih dejanj. Poleg fizičnega nasilja je morala prenašati še psihično in ekonomsko nasilje, saj je morala lastništvo hiše v celoti prepisati nanj. Obtoženi je potem, ko je spoznal svojo drugo ženo, od otrok zahteval, naj je ne kličejo več mama, ampak po imenu.
»Mi se nismo smeli braniti. Ko se nas je fizično lotil, smo morali držati roke dol ob telesu in si nismo smeli pokriti obraza. To ga je zelo podžgalo in na koncu je bilo še trikrat huje. Poleg tega se nisi smel vmešati. Če je napadel otroka, je rekel, da ga je treba očistiti,« je še poudarila obtoženčeva bivša žena, ki jo je skupila, ko je v bran vzela lastnega otroka. Najprej jo je oklofutal, nato pa začel boksati in jo ležečo na tleh še brcal. Ustavil se je šele, ko mu je soobtožena rekla: »Nehaj, ni vredno.« Nekoč ji je zagrozil, da jo bo »razbil kot bolgarsko skupščino«. Skratka, ko se je razjezil, je bil po izpovedi enega od otrok razjarjen kot bik.
Edini, ki na sodišču ni bil zaslišan, je bil drugi najmlajši otrok, saj zaradi čustvene prizadetosti tega ni bil sposoben. So pa druge priče, njegovi sestri in brat, pa tudi strokovnjakinji na pedopsihiatriji potrdile, da je bil prav tako žrtev večletnega nasilja. Z njim je bilo že tako hudo, da zdravnikom ni znal povedati, kdo je njegova prava mama. »Bil je zmeden, govoril je o obtoženi in pravi mami, na koncu pa so le uspeli razvozlati, kdo je mama. Ena od pedopsihiatrinj je povedala, da takšnega primera tam še niso imeli,« je povzela sodnica.
Ustvaril svojo sekto Med sojenjem, ki se je za soobtoženo končalo s pogojno zaporno kaznijo dveh let in dveh mesecev s preizkusno dobo treh let, smo izvedeli, da se je 60-letnik ukvarjal z duhovnostjo. V okviru krožka jo je poučeval tudi na gimnaziji na Gorenjskem, potem ko je tam izgubil službo, pa na eni od ljubljanskih osnovnih šol. »Prebral je dela Carlosa Castañede in njegove nauke združil z indijskim kastnim sistemom ter na koncu ustvaril neko svojo filozofijo,« je na sodišču razložila njegova prva žena. Za tiste, ki niso imeli energije za drugega, je rekel, da nimajo dušice.
Kdor se je udeleževal njegovih seans ali je z njim živel, tudi njegova nekdanja žena, mu je moral dajati denar. »Če ne bi služila, mu dajala denarja in delala zanj, bi bila na koncu tako kot vsi tisti, ki so šli iz njegove duhovnosti. Ti so zanj postali izdajalci, prasci, vse najhujše,« je razkrila njegova prva žena. Da je šlo za nekakšno sekto, sta na sodišču povedali dve priči, ki sorodstveno nista bili povezani z družino. Obe sta bili žrtvi surovega nasilja obtoženega, pri čemer se je, tako kot pri svojih otrocih, ves čas trudil, da bi zabrisal vse sledi. O tem, kar se dogaja za štirimi stenami, ni smel izvedeti nihče.