Izbrani vinarji
mo vina in vinarje. Začenjamo se zavedati, da je biti vinar res težko delo. Mislim, da gremo v pravo smer glede poznavanja vin, kar pa se tiče same kulture pitja vina, goste vedno bolj zanima, kaj pijejo, katero sorto, od kod izhaja, ali je avtohtono vino ali mednarodna sorta, pa tudi zgodba vinarja. K temu pripomorejo tudi takšni dogodki: martinovo je treba spoštovati.« »Martinovo ni le dogodek, ki se odvija samo en dan. To je dogodek, ko se mošt spremeni v vino, in to smo tudi mi proslavili danes tukaj,« je dejal sommelier in vodja strežbe Oskar Bičič, ki je skrbel za rezanje pršuta.
Na Ljubljanskem gradu se je predstavilo pet vrhunskih viarjev: Valdhuber iz štajerske Svečine, Marc iz Vipavske doline, Čotova klet s Krasa ter Constantini in Domačija Bizjak iz Goriških brd.
»Redko se zgodi, da se pršut reže na roko pred gosti, a to je naša posebnost, ki jo želimo vpeljati tukaj na Ljubljanskem gradu.« In katero vino gre najbolje k sušenemu pršutu? »Oh, to je precej odvisno od pokrajine: na Krasu prisegajo na teran, v Brdih pa ga družijo z rebulo,« je z nasmehom dejal Bičič.
Izbrana slovenska vina
V Grajski kleti ponujajo več kot dvesto vrhunskih vin iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev, na tokratnem martinovanju pa se je predstavilo pet vinarjev.
Adam Simoneta iz Čotove kleti s Krasa je pripeljal malvazijo in vitovsko, staro kraško avtohtono sorto, pa tudi klasični teran, v Ameriki nagrajeni merlot in cuvee, sestavljen iz terana, cabernet sauvignona in merlota, ter nagrajeni cabernet sauvignon, letnik 2016, ki je bil pred dvema letoma izbran za najboljše rdeče vino na selekciji sommelierev v Mariboru, letos pa si je v Gornji Radgoni prislužil priznanje za najboljši cabernet sauvignon in drugo mesto med rdečimi vini.
Adam Valdhuber iz Svečine je predstavil vina iz štajerskega vinorodnega okoliša. »Naši vinogradi se nahajajo čisto ob severni meji z Avstrijo. Znani smo predvsem po belih sortah, prednjačijo sauvignon, laški in renski rizling, beli in sivi pinot ter rumeni muškat, od rdečih pa pridelujemo modri pinot in modro frankinjo.«
Jakob Bizjak z domačije Bizjak iz Goriških brd, kjer obdelujejo približno 14 hektarjev vinogradov, je povedal: »Danes smo pripeljali penino iz rebule, narejeno po klasični metodi, ki tri leta zori na kvasovkah, a je še vedno prijetno sveža in prijetna. Od svežih linij imamo s seboj rebulo in sivi pinot, oba letnik 2021, prinesli pa smo tudi macerirano zorjeno rebulo in cabernet sauvignon; pri obeh gre za t. i. single vineyard varianto,