Ribniške jedi v štirih menijih
Za vsak letni čas pripravili svoj pogrinjek Lokalno obarvan jedilnik nameravajo vnesti tudi v šole
HROVAČA • Vse bližje smo, ko bodo lahko v gostilnah, turističnih in nastanitvenih objektih ter tudi ob priložnostnih dogodkih stregli gastronomske okuse, ki so nastali v sklopu projekta Obedi in obredi. Tradicionalne ribniške jedi so namreč preoblikovane tako, da so prilagojene novim okusom uporabnikov, prepoznavne kot turistični produkt, imenovan Ribniški meni. Slednjega so projektni partnerji, Zavod Coknpok, Rokodelski center Ribnica in RikoInvest, podružnica Škrabčeva domačija, začeli izvajati marca lani, zaključil pa se je s predstavitvijo knjige Okusi suhorobarske dežele na dvorišču Škrabčeve domačije v Hrovači, kjer so natančno opisani meniji, običaji in značilne ribniške poljščine. Povabljenim so postregli enega izmed štirih menijev, ki so jih sicer razdelili po letnih časih; vsak meni pa vsebuje po štiri jedi, in sicer predjed, juho, glavno jed in sladico. »Vse so iz sestavin, ki so jih včasih pridelovali in jih tudi danes, mi smo oblikovali nove in jim dodali ščepec sodobnega kulinaričnega znanja,« je dejala Andreja Škrabec, direktorica zavoda Coknpok.
Meni za vsak letni čas
Eden izmed menijev – stregli jih bodo na tradicionalnem posodju, to so leseni krožniki, žlice, vilice in lončeno posodje, obede pa bodo spremljali značilni obredi s tega območja – se imenuje Reci bobu bob.
To je poletni meni, ki bo v času polne razgibanosti, ko pomladni dnevi postajajo toplejši, ko žito oblikuje klasje, ko drevesa izgubljajo cvetove in se češnjeve veje polnijo s slastnimi rdečimi sadeži, v zraku pa se čuti veselje, nasitil tudi najbolj lačne želodce. Kot predjed se v leseni posodi postreže mlad bodisi kuhan bodisi pečen bob na omaki iz žajblja in melise. Sledi fižolovka, skuhana iz stročjega fižola, s skutnimi žličniki. Glavna jed se imenuje Jagnje po božje. Sline se cedijo, kako se ne bi, ob mesu brez kosti, popečenem rumenem korenju, grahovem pireju, sotiranem grahu z omako, glazirani šalotki, krompirju v oblicah in zeliščnem maslu. Zadnja jed po kozarcu žlahtne kapljice daje občutek sproščenosti in je tipično ribniška, imenuje se ribniška povanca. Neka vrsta sladice s proseno kašo in rozinami, ki se ji doda omaka iz rdečih češenj. »Vsak običaj je prinesel drug pogrinjek, drugačen krožnik in okus. Želimo si, da bi vsak krožnik, ki ga ponujamo, ne samo nasitil človeka, ampak ga vzradostil z obliko in vsebino,« je povabljenim na zelenici Škrabčeve domačije zaželela Škrabčeva in jih mimogrede malce poučila, da so bob gojili v Loškem Potoku, saj tam zaradi nizkih temperatur fižol ni dobro uspeval. Je pa zato v Hrovači, kjer ga menda v deželi suhe robe največ pridelajo ravno na poljih za železniško progo. Bogato je suhorobarska miza obložena tudi z jedmi preostalih letnih časov. Pomladi, ko po dolgih, hladnih, zimskih mesecih