V vesolje tudi bacek Jon
PO DOLGOLETNIH težavah in mnogo odlogih bo predvidoma jutri v sklopu projekta Artemida 1 z izstrelišča v Cape Canaveralu na krovu močne satelitske nosilne rakete SLS-Block 1 v vesolje končno poletela vesoljska ladja Orion. Gre za poskusni polet brez posadke, ki bo predvidoma trajal več dni, glavni namen pa je preizkus tako nosilne rakete kot tudi Oriona. Raketo poganjajo štirje motorji RS-25, ki so že bili uporabljeni pri programu vesoljskih plovil vrste shuttle. Ob straneh sta dve bočni raketi na trdno gorivo, vse skupaj pa sestavlja še vrhnja oziroma tretja stopnja, ki bo pomagala usmeriti Orion proti Luni.
Človeški robot Največja in najbolj zmogljiva raketa do zdaj bo ob izstrelitvi tehtala kar 2500 ton, njeni motorji pa lahko razvijejo 39 meganewtonov potisne sile. Raketa je visoka 98 metrov, v Zemljino orbito pa lahko spravi 95 ton tovora. Tokrat obremenitev ne bo tako velika, zadnja raketna stopnja bo proti našemu naravnemu satelitu namreč morala umeriti »le« 27 ton težak Orion, ki se bo nato ločil od nje ter se usidral v Lunino orbito. Tam bo deset malih satelitov, nameščenih na krovu Oriona, nato opravljalo različne meritve in zbiralo podatke, v glavnem povezane s sevanjem, magnetnimi polji, kemično sestavo Lunine Če bo projekt Artemida 1 uspešen, naj bi nato leta 2024 v sklopu Artemide 2 proti Lunini orbiti poletelo novo vesoljsko plovilo, na krovu katerega bo štiričlanska posadka. površine in podobno. Eden bo proučeval vpliv sevanja na kvasovke, torej na živa bitja, drugi pa bo razvil miniaturno sončno jadro in raziskoval asteroide v bližini Zemlje. Večino satelitov so razvile in izdelale različne ameriške ustanove in univerze, po enega pa so prispevali Italijani in Japonci.
Proti Luni bo na krovu Oriona potovala tudi človeku podobna lutka, poimenovali so jo poveljnik Campos, po Nasinem inženirju, ki je imel vodilno vlogo pri reševanju posadke Apolla 13. aprila 1970. Lutka je opremljena z različnimi tipali, ki bodo merila vibracije, pospeške in različne vrste sevanj, kar je seveda še kako pomembno za prihodnje polete posadk v vesoljske globine. Poveljniku Camposu bosta družbo delali še dve lutki, ki so ju izdelali Nemci in Izraelci, in sta prav tako opremljeni z mnogimi senzorji, ki bodo zbirali različne podatke. Na krovu bosta tudi mali Snoopy, plišasti stripovski junak, ki je na Nasinih misijah prisoten že vse od programa Apollo, in plišasti bacek Jon, ki bo zastopal Evropsko vesoljsko agencijo. Tudi ta namreč aktivno sodeluje pri programu Artemida 1, prispevala je Orionov servisni modul. Celotno plovilo so sicer izdelali v družbi Lockheed Martin, osrednjo raketno stopnjo pri Boeingu, raketne motorje je prispevalo podjetje Aerojet Rocket Dyne, obe veliki raketi na trdno gorivo pa Northrop Grumman. Strošek izstrelitve naj bi znašal najmanj štiri milijarde ameriških dolarjev oziroma 3,87 milijarde evrov, skupno pa naj bi Nasa za projekt Artemida 1 v zadnjem desetletju porabila že najmanj 22 milijard evrov.
Če bo uspešen, naj bi nato leta 2024 v sklopu Artemide 2 proti Lunini orbiti poletelo novo vesoljsko plovilo, na krovu katerega bo štiričlanska posadka, sestavljena v glavnem iz državljanov Združenih držav Amerike, eden pa naj bi bil Kanadčan. Še leto ali dve pozneje bo proti Luni poletelo novo plovilo, ki naj bi na njenem površju tudi pristalo, nanj pa bi po trenutnih načrtih Nase nato stopila prva ženska in prvi temnopolti moški. MILOŠ KRMELJ