Vina Gorjup: laški rizling, 2018
Zakonca, ki sta obnovila 300 let staro domačijo, rada sprejemata izzive, ki jih daje narava vsako leto
Pred desetletjem se je Nejc Gorjup, ki je z ženo Sabino obnovil 300 let staro domačijo v Belskem Vrhu, začel ukvarjati z vinogradništvom. »V dvoje je vse lepše in lažje. Prav zato zgodbo vinotoča piševa skupaj, dopolnjujeva in izpopolnjujeva se na vsakem koraku,« pravita mlada zakonca.
Ko je bil Nejc Gorjup star 21 let, je v domačih Halozah kupil 7 hektarjev vinogradov, 6 hektarjev pa je vzel v najem. Kot pravi, rad sprejema izzive, ki jih daje narava vsako leto.
Sicer pa gre v vinotoču Gorjup tradicija pridelovanja vin iz roda v rod: »Naša vina niso zgolj vina. So vinske kreacije, prežete s strokovnostjo, ljubeznijo do trt in ciljanjem k oznaki vrhunsko. Življenje je prekratko za slabo vino.«
Takole nas še Nejc Gorjup popelje po svojih vinogradih: »Na 365 nadmorskih metrih so posajene sorte laški rizling, sauvignon, beli pinot, šipon, modra frankinja ter modri pinot. S soncem obsijane z vetrom posušene grozdne jagode imajo prelep razgled na pokrajino. Terasasti nasadi dajejo gričem poseben videz, še posebno jeseni, ko se v dolini vije megla.«
Med vini z napisom Gorjup smo se zazrli v laški rizling – trenutno sta na trgu letnika 2015 in 2018. »Laški rizling 2018 je v primerjavi z letnikom 2015 trgan bolj v pozno trgatev (začetek novembra), kar mu daje dozorelo cvetico okusa pozne trgatve. Kanček žlahtne gnilobe (botritisa) zaradi jesenskih vlažnih dni podkrepi mineralnost in stopnjo alkohola. Na prvi pookus mu ne bi pripisali tipizacije suhega belega vina, saj presežki alkohola z dozorevanjem v lesenem sodu dajo občutek rahle sladkobe v ustih,« opiše Nejc Gorjup.
In doda: »Vedno nam je težko predstaviti vino v steklenici. Kako sploh izraziš celoletni trud? Kako poveš, koliko kletarjenja v pol leta in skrbnega spremljanja mošta, nato vina je bilo potrebnega? Samo upam lahko, da je ves trud izražen v steklenici, da vino pove vse.« Vino je nastalo, ko je 48-urni maceraciji sledilo hladno stiskanje. Fermentacija je bila spontana, po njej pa je zorelo na finih drožeh do marca. Nato so ga pretočili v velik, 1200-litrski leseni sod, kjer je zorelo dve leti, torej do stekleničenja.
Kot o vinu, ki je lani prejelo dve priznanji (zlato na ocenjevanju
Dobrote slovenskih kmetij in srebrno na dunajskem ocenjevanju AWC), še pojasni Nejc Gorjup, je laški rizling najbolj razširjena bela sorta v vinorodni deželi Podravje: »Žal malo zapostavljena, saj vedno spremlja katero drugo sorto, redko se pojavi samostojno v steklenici. Gre za eno najbolj hvaležnih sort, odporno proti večini bolezni, ki redno in veliko rodi. Jagode so majhne in okrogle, po navadi zeleno rumene barve, pikčaste z rjavimi lisami tam, kjer so izpostavljene soncu. Lahko bi rekli, da imajo sončne pegice.«